Pred meseci smo stranke Zares, SD, LDS in NSi sprejele povabilo Nacionalnega sveta za kulturo in predstavile svoje programe s področja kulture. Ostale stranke so mrknile in se jim ni zdelo vredno stopiti pred krovni inštitut na področju kulture.
Razprava je bila zame zanimiva iz več razlogov. Firbčna sem bila, kako o kulturi razmišljajo v drugih strankah, hkrati pa me je begala možnost, da bomo pred tem strateškim svetom na nekakšnem izpitu, kjer se bodo podeljevale ocene. Seveda teh ocen ni bilo; šlo je za prijetno razpravo, ki ni imela namena vpisovanja v redovalnico.
Je pa kolega Školč kasneje v intervjuju za Indirekt komentiral to srečanje in tudi program stranke Zares, kjer je sicer priznal, da se ni poglabljal v podrobnosti programa Zares, a se mu zdi, da predvsem “hlastamo po neki razliki”. To o razliki seveda drži, hlastanje pa je stvar interpretacije.
No, govoril je tudi o nekih nekonsistentnostih, toda razumem, da nekaj minutna predstavitev dveh programov, ki imata vsak po dvajset strani, ni dovolj, za konsistenten spomin.
Stranka Zares je namreč edina, ki se je vprašanja na področju medijev lotila poglobljeno in pripravila tudi program, ki ga je predstavila že februarja na zelo zanimivi okrogli mizi (Franco Juri, Jože Vogrinc, Barbara Verdnik in Boris Vezjak) o »Zares avtonomnih medijih«.
Tu smo si bili na NSK srečanju res različni, saj se z mediji drugi niso ukvarjali.

V programu za kulturo »Svobodni prostori kulture« pa, priznam, opozarjamo tudi na nekatere nekonsistentnosti, ki smo jim v preteklosti botrovali tudi sami. Resda, so bili takrat upravičeni razlogi za to, toda danes je potrebno zares »pohlastati« in povprašati Evropo, zakaj dopušča razlike.
Torej:zakaj imajo v Veliki Britaniji še vedno ničelno stopnjo DDV na knjigo, kljub temu, da evropska direktiva to prepoveduje? Ko smo vstopali v EU, smo morali prikimati direktivi, nič zavlačevati in še manj izsiljevati. Itak so nam rekli, da ne bo nihče več izjema, tudi VB ne.
Sedaj je minilo kar nekaj časa. Diskriminacija pa ostaja. Angleški jezik, ki ima širok trg, se lahko uveljavlja v založništvu pod ugodnejšimi pogoji kot slovenski, ki ima minimalno tržišče.
Seveda, je to vprašanje, ki mu v EU takoj vedo odgovor. Odgovor ne bo ugoden za nas. Toda za norce pa nas naj ne imajo!

Če se vrnem k razpravi na NSK. Dr. Dular (N.Si) je spregovoril le o jeziku, Rihtarjeva – nenazadnje – malo o vsem, Školč pa je kulturo utrjeval preko prispevkov kapitala, ki so pomembna dopolnitev javnim financam.

Tisti, ki niste še prebrali programa Zares s področja kulture in medijev, si lahko del tega poslušate v priloženem video posnetku.