Podelitev Steletovih nagrad 29.03 2010 Narodna galerija

V èasu, ki naplavlja veèinoma »plastiène« in trivialne zvezde je prav (in nujno), da opazimo tiste ljudi, ki sijejo v odsotnosti reflektorjev èeprav znajo reflektirati sedanjost in preteklost; Üe veè: s svojim znanjem in zagnanostjo ustvarjajo most med preteklostjo in sedanjostjo, med opredmetenimi in duhovnimi vrednotami.

Kajti preredko poudarjamo, da je dediÜèina vrednota in kljuèna oblikovalka naÜega prostora in naÜe kulture.

Od piÜèalke iz Divjih Bab do sodobnega videa, smo vklesani v kamnite zidove in virtualne svetove.

Zato sem lansko leto na tem mestu dejala, da boste – spoÜtovane vestalke in skrbniki kulturne dediÜèine, kos vsem frontam nestrpnega èasa le, èe vas ne bo spodnesla nobena sla po neprimernem brisanju spomina.

In bojazni pred brisanjem spomina dandanes ni malo, saj smo dnevno porinjeni pred brutalne odloèitve kaj varovati in kaj ne. Kaj dedovati in kaj ne. Kaj predelati in kaj ne. Kaj shraniti in kaj ne. Kaj zamrzniti in kaj ne.

Pa tudi: kako varovati in nadgrajevatiů. kako v 21. stoletju ohranjati reminiscence na èas, ki ga ni veè in jih hkrati vtkati v èas, ki ×eli ×iveti svoje lastno, novostim odprto ×ivljenjeů..in kako ob pritiskih komercializacij in neznanja vztrajati pri evoluciji vzdr×nega razvoja.

Ne pretiravam, èe pravim, da daleè pred modo uèite ekoloÜkega odnosa do ohranjanja starih naèinov bivanja – njihove vsebine in ne zgolj materiale ali oblike.

In tudi ne skrivam, da vas moram(o) pogosto jemati v bran pred tistimi, ki bi v to de×elo radi vrezali z neobèutljivo roko, ki ne loèi med torto in hamburgerjem.
Narodni dom vseh Slovencev, danaÜnja Narodna galerija, postavljen kot duhovni dom naroda in kulture, je idealen simbolni kraj za podeljevanje Steletovih nagrad.

France Stele, umetnostni zgodovinar, pesnik, topograf, akademik, profesor mojih profesorjev in prvi profesionalni konservator naÜe de×ele v èasu, ko ta Üe ni imela svoje univerze, kaj Üele slovenskih dr×avnih institucij, je idealen uèitelj tudi za danaÜnji èas. Izjemen znanstvenik, poliglot, veèni iskalec, likovni kritik, predvsem pa èlovek terena, je prehodil vso Slovenijo in z zgledom uèil generacije naslednikov, danes zdru×enih v Slovenskem konservatorskem druÜtvu.

Podeljevanje Steletovih nagrad stopa v tretje desetletje. Posebej bi se rada zahvalila nagrajencu. Desetletja je bil eden od stebrov slu×be za varstvo dediÜèine, delal je kot konservator in organizator. Moj poklon tudi vsem trem, ki so prejemniki priznanj. VaÜe raznoliko delo: neposredna prenova objektov v Mekinjah, prostorsko in medmre×no podprt register nepremiène dediÜèine in celostna promocija dediÜèine in konservatorstva so elementi, ki jih ministrstvo podpira in jih bo podpiralo kot gradnike slovenske in evropske kulture.

A ni dovolj – in Üe zdaleè ne vse – èe se pri tej podpori vidi le ministrstvo (dr×ava). Sploh, ko govorimo o promociji in tkanju vedenja o kulturni dediÜèini med ljudmi. Ko bo kultura (spomina) v medijskem in drugem javnem prostoru videna dlje od gladiatorskih iger, bodo ljudje bolj zaupali okolju v katerem ×ivimo. In s tem ga bodo bolj cenili in ljubili.
NaÜa raznovrstna kulturna krajina in njena nadgradnja z gradovi, mestnimi jedri in cerkvami je bit prostora, imenovanega domovina. Rakièan ali HompoÜ, Strmol in Sne×nik so dokaz, da konservatorji in njihovi sodelavci znajo in zmorejo. BleÜèava Quaglijevih fresk ali po potresih znova vznikla Javorca, Pleènikove osve×ene palaèe, nove vsebine dvorca na Ravnah, v kne×je mesto vtisnjena celjska knji×nica so naÜ ponos.
Evropi smo lani na konferenci o dediÜèini predstavili sve× pogled na njeno celostno varovanje, v prenovljeni secesijski dvorani sredi Ljubljane pa novembra s kolegi vseh dr×av jugovzhodne Evrope z Ljubljansko deklaracijo dokazali, da kulturna dediÜèina prva presega meje in predsodke. NaÜa vloga v projektu imenovanem Ljubljanski proces je odmevna in zahtevna. Postajamo pomembno gibalo vzpodbujanja varovanja kulturne dediÜèine v dr×avah, ki Üele vstopajo v evropsko zdru×bo.

Vedno bolj in bolj premiÜljeno se sreèujemo s sintezo ohranjanja ×ive nepremiène in premiène dediÜèine ter njene nadgradnje. DediÜèina je ob tem materialna vrednota, primerjalna prednost, mo×nost boljÜega pre×ivetja in ne cokla razvoja. Bled ×ivi s podobo in vsebino gradu ter cerkvice na otoèku, Portoro× je lahko monden samo s hotelom Palace in slovenska obala bi bila prostor skladiÜè in plinohramov brez Kopra, Izole, Pirana, brez solin ter kipov forme vive. Äe kratek sprehod po prostorih Narodne galerije potrjuje skrb za Gangla in njegove spomenike, za reÜevanje Robbovega vodnjaka in nadgradnjo prenove trgov ne le v Piranu. Na drugi strani ceste je spoÜtljivo modernizirana Moderna galerija, ki je bila do pred nekaj dnevi dostojno razstaviÜèe za Zorana MuÜièa, danes za karikaturista Toma×a Lavrièa in arhitekta: Marto ter Franceta IvanÜka.

25.slovenski glasbeni dnevi, 19.03.2010

Trenutek, ki ga živimo daje obèutek, da se zemlja vrti hitreje kot kadarkoli prej. Da dobesedno zemlja pleše. Naš ritem življenja je sunkovit. Goltamo èas na naèin, ko svet ne prenese veè stvari, ki trajajo. Èas se montira z ostrimi rezi, kjer prejšnjo sekvenco nemudoma zbriše hitro nastajajoèa nova stvarnost. Ker je ta vrtinec postal del naše vsakdanjosti – v kateri je vse manj prostora za tisti wendersovski rek »èas se je ustavil«, sploh ne vemo veè kako je, èe si za èas vzamemo èas.

V svetu gibljivih podob so montažni rezi vse bolj hitri.

Trajajoèe, povedne, interpretativne, veèpomenske sekvence postajajo artistièni eksces, na žalost preveèkrat s slabšalnim predznakom. V svetu medijske besede se tedniki in dnevniki spreminjajo v »minutnike«, kjer refleksijo izpodriva vse bolj spektakelska fascinacija.

Tudi v svetu vsakodnevnega bivanja ni veè obèutenja stabilnosti. Družba izobilja (in relativne trdnosti) se èez noè levi v družbo stisk, kjer umanjkuje zaupanje.

Kaj in kje je »izhodna strategija« iz teh stisk in spoznanj?

Verjamem, da je v takem »fluidnem« èasu potreben razmislek o tem, kaj je tisto, kar v življenju traja.

Kaj je tisto, kar je veèno, ne glede na ideologije in družbene/dane okvire.

Kaj je tisto, kar življenje ohranja kljub njegovi konènosti.

Nikoli ni bilo dvoma, da je to ljubezen. In nikoli ni bilo dvoma, da je to umetnost, ki z imaginacijo (in sublimacijo) presega našo konènost.

Zato se ustvarjalnost ohranja in nas s tem tudi ohranja.

Z glasom in glasbo riše naše spomine, duši naše rane, bistri naše podobe in krepi naše predstave.

Zakaj ti poudarki? Zato ker želim povedati, da v èasu, ko se zdi, da se vse prehitro vrti, zna glasba ustaviti èas. Zna iskati ideale skladnosti,sinhronosti in perfekcije, èetudi je še tako kaotièna in »razmetana«.

Slovenska glasbena ustvarjalnost si je znala poiskati trden – sedaj že petindvajset let trajajoèi okvir v Slovenskih glasbenih dnevih.

Ta spoštljiva obletnica prièa, da so potrebni in nujni razmisleki o tem kako vrednotiti slovensko glasbo, kako jo obujati v našem spominu in na kakšen naèin ji dajati priložnost, da se nenehno vzpostavlja, predvsem pa, da nudi možnosti novim pogledom in novi ustvarjalni potenci.

Letošnji glasbeni dnevi so nadvse bogati – vse od obeležitve stote obletnice rojstva skladatelja Marjana Lipovška, krstne uprizoritve komorne opere Kralj David Uroša Rojka in številnih drugih domaèih novitet, opusa gospe Agnes Jama…do mednarodnega simpozija, ki ga že 25 let vodi dr. Primož Kuret – letos z zanimivim razmislekom o Mitoloških temah v glasbi 20. stoletja.

Èestitam vsem, ki ste gradili teh 25 let. Slovenski glasbeni dnevi so eden redkih prostorov, ki nudijo refleksijo glasbene ustvarjalnosti vseh širin. V enaindvajsetem stoletju postajajo tako že sami mitološka tema našega èasa.

Cankarjev dom, 17.02 2010

Zdi se, da je razstava s pomenljivim naslovom »Tradicija med svetom in svetim« prišla kot mana, kot svetloba, ki zasveti znotraj vse preveè vase zaprtega in v sebe obrnjenega slovenskega kulturnega in družbenega prostora. V èasu, ko se kulturo praznuje z vprašanji ali je Slovenija od osamosvojitve dalje za kulturo sploh kaj (ali dovolj) naredila, ali spoštuje umetnika in ali ga duši je prav, da zasveti svetost ustvarjenega – umetnine torej, v kateri se skriva odgovor na tezo, izreèeno v teh prostorih ob kulturnem prazniku: namreè, da je mesto umetnika vedno na strani svobode.

Drugaèe seveda ne more biti.
A svoboda ni le stvar osebnega preprièanja. Ko jo gledamo v luèi zgodovinskih in družbenih danosti je potrebno povedati, da je tudi v umetnosti vedno nekaj NEsvobodnega in determiniranega. Da je umetnost izraz, odsev – lahko tudi napoved – družbenih premikov nekega naroda.

Naravnost pedagoški primer tega dejstva – kot tudi tolmaèenja vèasih papirnato razumljenega medkulturnega dialoga – je prav ta razstava.

Poglejmo en primer: »Haèkarji« so izvorno armenski križi na kamnu, ki so služili kot nagrobniki, znamenja in tudi kot èarobni predmeti. V armenski tradiciji so haèkarji drugaèni kot upodobitve križev v zahodni umetnosti, kjer je križ predstavljen predvsem kot orodje kaznovanja (na križu Kristus trpi, da bi odrešil èloveštvo). Armenski haèkarji ne poudarjajo kalvarije temveè predstavljajo nebeški znak, sadež spoznanja, obljubo nesmrtnosti…. ne upodabljajo v zahodnem kršèanstvu znanih bohotnih upodobitev dogajanj »s, na, pod, ob in nad« križem, temveè stilizirajo ornamentiko, grozdje, ptice,sadeže…
Pomembno je vedeti in videti tudi druge kulture, ker potem postane vpogled v zgodovino umetnosti (in družbe) naravnost uèbenik sveta. Sploh pa je pomembno spoznati tiste kulture, ki so ostale – tudi v 21.stoletju – oddaljene in površno prepoznane. V tem smislu je projekt CD, da celostno (festivalsko) predstavlja neznane (manj znane) kulture dobra in smela programska odloèitev.
Poglejmo: smo si tako daleè in na nek naèin tako blizu: Armenija in Slovenija kot državi praznujeta podobni rojstni dan in obe državi svojo »bit«, da ne reèem identiteto, utemeljujeta na kulturi.

Armenska kultura je ob dejstvu, da je bila to prva država na svetu, ki je za državno vero sprejela kršèanstvo, zaradi tradicije, zgodovinskih kalvarij in zaradi njenega težavnega geografskega položaja vpeta v drugaène kode kot marsikatera druga država na svetu.

Bog jim je veèkrat obrnil hrbet – tudi ob genocidu v 19. stol. in zaèetku 20. stol., ko je krvavelo veè kot milijon žrtev – a vendarle, danes Armenci cerkev zapušèajo zadenjsko, saj se jim zdi Bogu obrniti hrbet nevljudno.

Armenska umetnost je v marsièem dokaz za trdoživost in neuklonljivost ljudstva, ki so se mu meje tekom zgodovine pogubno spreminjale. Kultura, kot je predstavljena na tej razstavi in kot bo videna na festivalu in dogajanju, ki bo trajalo tja do konca leta, je resnièno sveta. Svetla. Sijajna. Svetovna.

Leta nazaj sem v Berlinu videla »Sence bližnjih prednikov« Sergeja Paradjanova.

Bilo je tako, kot da bi padel meteorit èiste poezije v urban, razvajen in nièesar veè èuteè zahodni svet. Tistemu takratnemu obèutku, ki je bolel in hkrati topil dušo, bi danes rekli nujnost medkulturnega dialoga.

Toda le, èe ta dialog pomeni spoznavanje strasti in resnice.

Res je, spoznavanje drugega in drugaènega pomeni oplajanje in širjenje zavesti. Slovenkam in Slovencem širina manjka. S tem mnogokrat tudi toleranca, sposobnost razumevanja in dopušèanja.