Raščan je potopil Rašico in kopico revij, ki jih te dni ni več na trgu oziroma izhajajo na neplačan pogon. Pred dobrim letom – v času, ko se je luščila njegova vloga pri brezplačnikih, je kot strateški partner podjetja 3Lan želel vstopiti v Večer.  Zakaj neki, se je mrsikdo takrat spraševal. Danes je več kot jasno zakaj. Večer bi mu pokril dolgove in ni dvoma, da bi bil tudi Večer danes na bobnu.  

Nakup je bil takrat (začasno) preprečen. Še več, nedvomno bi ga preprečila nova medijska zakonodaja, saj sedanja omogoča vstop v lastništvo medijev tudi nezdravim, okuženim in insolventnim firmam, ki prevzeti medij brez problemov in zardevanja izčrpajo in potopijo.  Začasno zadržanje vstopa male računalniške firme 3Lan in njegovega “strateškega” partnerja Raščana v Večer sedaj čaka nadaljevanka v obliki tožbe pooblaščene  znane odvetniške pisarne proti MK, ki ni dalo soglasja za prelastninjenje Večera.  Kdo bo slavil? Pravo ali prav?

Gospa Elizabeta ni mladenka, a je pronicljiva in aktivna kot mladenka. Drži oziroma stališčem,  ki izdajajo njeno “šolo” bi lahko rekla dostojnost, kajti na spletu – od kjer se pravzaprav poznava – vsako misel vzame za res. Tako je bila kar prizadeta, ko jo je na nek način Miheljak v Dnevnikovi kolumni vrgel v isti koš kot spletnike na SDSovem spletišču.  Videlo se je, da je užaljena – in popolnoma jo razumem, če se njena stališča, ki jih očitno resno premisli, sestavi, sooča in realno argumentira, enačijo z verniki, ki prikimajo že od daleč videnemu, kaj šele slišanemu guruju.

In v njeno zadrego presneto verjamem.  Bi lahko Elizabeto postavila ob bok ravno tako aktivni gospe, ki mi je pred leti v lepo zapakiranem darilnem zavoju poslala v DZ mrtvo podgano zato – kot mi je povedala potem, ko sem jo izsledila in obiskala – ker ne hvalim Janše?

Torej, danes sva se z Elizabeto srečali na spletu ob te dni živi debati okrog  medijev.

@Elizabeta,

Omenjate zapis Klare Škrinjar v Delu, ki ga sama berem – zaradi zgodovine naših pogovorov tudi z novim, ne le starim vodstvom Društva novinarjev – vseeno bolj zadržano kot vi. . Novinarka med drugim pravi, da zakon ni prinašal rešitev, ki bi preprečile slamnate lastnike in špekulante in zahteval pregledno finančno konstrukcijo trgovanja z mediji. To ne drži, saj  po predlogu zakona o medijih npr. 3Lan s partnerjem Raščanom  ne bi mogel kupiti deleža v Večeru. Urad za varstvo konkurence je v novem zakonu imel  namreč  zelo ostre možnosti pregleda kupca (in prodajalca), po testu javnega interesa, ki bi preverjal raznolikost,raznovrstnost in pluralnost medijskega prostora, pa bi morali preveriti tudi finančno sposobnost in vzdržnost podjetja. Društvo novinarjev (v katerem je tudi g. Klara) je po javni in vladni  obravnavi posredovalo še dodatne varovalke, ki sem jih podprla in obljubila, da v kolikor bodo pravno vzdržne (vse ravno niso bile), jih bomo vgradili ob drugi obravnavi. Kljub temu, da je Društvo bilo s tem seznanjeno in kljub temu, da sem na javni predstavitvi mnenj v DZ to še posebej poudarila, je predsednik društva  na tej točki zakon »napadel«, kar – verjamem – ni ostalo nepreslišano. Tudi soglasje novinarjev pri imenovanju odgovornega urednika je bilo v preteklosti popolnoma usklajeno, saj sem vztrajala, da zakon ne gre v proceduro, če mu bo Društvo pri teh vprašanjih nasprotovalo. Konec koncev so bili prej opravljeni pogovori z Borutom Pahorjem, ki je novinarjem tudi dal določene zaveze. Zato smo se po javni prestavitvi mnenj  z novinarji ponovno srečali in jih prosili, naj končno  izpišejo  tisto rešitev, ki ji ne bodo nasprotovali. Rešitve sicer nismo prejeli, a verjamem, da so se zavedali, da tako odprtih možnosti pri oblikovanju zakona še ni nihče imel. Na ministrstvu so itak že »bentili«, da s takimi pogovori pretiravamo, saj je  marsikdo od sogovornikov  na koncu  pohodil svoje lastne rešitve.

Glede razmišljanja novinarke o tem, da dobri nameni pri pisanju zakona ne nič pomagajo, če novinarji nimajo že leto dni plačanih socialnih prispevkov (primer Raščan) se sicer strinjam. In se hkrati zavedam, da v kolikor ne bi preprečila dotičnemu vstop v Večer, bi bilo neplačanih novinarjev še več. Me prav zanima kaj bodo moji nasledniki naredili v tem primeru.

lp Majda

Zapis, ki je bil danes objavljen v Dnevniku in so ga podpisale poslanke in poslanci SD, ki so glasovali proti zakonu o medijih oziroma se vzdržali, potrebuje komentar. Povzela sem ga približno takole:

Drage poslanke SD mag. Julijana Bizjak Mlakar, Janja Klasinc, mag. Andreja Rihter, draga poslanca SD Tomaž Tom Mencinger in Anton Kampuš!

V popravku prispevka, objavljenega 18. julija v časopisu Dnevnik, poskušate obrazložiti, zakaj ste nekateri poslanci in poslanke SD glasovali proti zakonu o medijih oziroma se pri glasovanju vzdržali.

Pravite, da ste z zavrnitvijo “slabega zakona, ki je v nasprotju z javnim interesom, koristi pa lobijem in kapitalu, zavrnili berluskonizacijo medijskega prostora” in da ste “glasovali odgovorno in v javnem interesu”.

Ob vaši trditvi, da ste z zavrnitvijo predloga zakona ravnali odgovorno se seveda sprašujem, ali to pomeni, da so vsi ostali poslanci SD glasovali neodgovorno in za berluskonizacijo Slovenije?

Sprašujem se tudi, ali je ravnala neodgovorno tudi vlada, ki je zakonu dala zeleno luč in ga podprla? Je premier Borut Pahor, ko je obljubil novinarjem več avtonomije – kar je zakon upošteval – koketiral z Berlusconijem ali z javnim interesom?

In sprašujem se tudi, ali je večina strokovne javnosti, ki je zakon soustvarjala in nam svetovala, ravnala brez odgovornosti do medijske krajine?
Podpisane poslanke in poslanci ste pozabili – pa čeprav ste bili nekateri zraven!, da smo zakon koalicijsko uskladili in tudi pustili odprte možnosti za izboljšave v nadaljnjem življenju zakona. Kaj se je zgodilo kasneje, da te možnosti in priložnosti zakon ni dobil, ve vsak sam.
A najbrž je šlo tudi za preračunljivost in trgovanje. Če pa je šlo za razloge, ki jih navajate pod demagoško oznako berluskonizacije slovenskega medijskega prostora dovolite, da temu vašemu alibiju nalijem nekaj čistega vina.

Pravite, da iz razprav izhaja neusklajenost zakona tako s civilno družbo, kot z obema novinarskima organizacijama. Ker ste najbrž za merilo stališč civilne družbe vzeli javno razpravo v Državnem zboru naj vam zbistrim in osvežim spomin, da so večinski del časa in prostora na tej predstavitvi dobesedno okupirala stališča ene radijske mreže in njenih klonov, ki je branila njim ugoden (monopolni) položaj. Kot vročim zagovornicam in zagovornikom javnega interesa ne velja ponavljati dejstva, da so frekvence javno dobro in da ni dobro, da se jih “privatizira” ali centralizira na način, da ne več služijo tistemu za kar so bile pridobljene – v tem primeru interesom lokalnih skupnosti.

V kolikor bi, spoštovane poslanke in poslanci SD, prisluhnili stališčem Društva novinarjev – očitno pa ste predvsem na pamet izrečenim diskreditacijam Združenja novinarjev in publicistov – bi razumeli, da ni nihče nasprotoval (naknadno) izraženi želji Društva novinarjev o poostritvi že zelo ostrih pogojev presoje lastniških deležev oziroma koncentracije lastništva. Po sedaj (in v bodoče) veljavnem zakonu lahko ranljiv medij – kot je npr. tudiVečer – mirno prevzame firma brez denarja in brez etike poslovanja. Mimogrede: ta sumljiv, slamnati in interesno pogojen posel, ki sliši na 3Lan in Raščan, je MK zaenkrat nekako preprečilo, toda nad njim visi odvetnik s tožbo, ki se naslanja na pravo (kar ne pomeni tudi na prav) sedanjega, vam tako ljubega zakona o medijih. Zakona, ki daje možnost, da npr. v Večer vstopi partner, ki nima prebite pare a dovolj volje, da izropa prevzeti časopis. Toliko o vašem očitku, da predlog zakona omogoča nepreglednost lastništva in finančnih poslov ter vstop špekulantom, ki želijo medije finančno izčrpavati ali jih uporabiti v politične namene. Z vašim glasovanjem ste omogočili, da se prav to stanje nadaljuje.

Sicer pa: kako naj bi – tudi če bi hoteli – uskladili stališča med obema novinarskima društvoma, če v stališčih Združenja novinarjev in publicistov zasledimo povsem nasproten očitek; namreč o preveč kontroliranih lastniških prehodih, ki jih prinaša zakon? Dvomim sicer, da so zakon v Združenju dobro prebrali, sicer ne bi podajali “na pamet” pripombe o tem, da naj bi o koncentraciji odločalo ministrstvo (kar na moje vztrajanje ni soudeleženo, saj smo sledili političnemu samoomejevanju ).
Pa tudi očitki o “pomadžarjenemu” Svetu za medije, ki so očitno prevzeli tudi vas, so polni namernih zaslepljevanj in nerealnih primerjav.

Madžarski zakon (ki ga je sicer pozdravil evropski poslanec Zver) prinaša svet za medije, ki pooblastila, da npr. prepove reperski komad v mediju, pregleda še neobjavljene tekste v medijih, vpogleda v zaščitene in zaupne informacije, tajne sisteme, zavrača koncesije, regulira sofinanciranje medijev in zaračuna kazni (čez 700 000 Eur!), če mediji ne poročajo pravilno, torej po meri oblasti.

Svet za medije, kot ga je uveljavil predlog našega zakona seveda takih rešitev iz “temne strani meseca” in absolutističnega nadzora še zdaleč nima. Če vam pa ni bil všeč, bi ga lahko v nadaljevanju obravnave spreminjali: bodisi v tiskovni svet, bodisi v medijsko zbornico, bodisi v karkoli drugega, kar smo predlagali že sami, ko se je zakon pisal, a vedno je bil nekje nekdo, ki bi želel nekaj drugega – tudi možnost, da njegove naloge prevzame kar ministrstvo za kulturo, saj se ga je v tem mandatu prepoznalo za kompetentnega in odprtega sogovornika. Toda vemo, da mandati niso večni in spomin na nekdanje oblastniško šarjenje po medijih verjamem, da ni zbledel. Ali pač?

Spoštovane poslanke in poslanci! Tudi odgovor MK na poziv informacijske pooblaščenke, ki ste ga dobili na poslanske klopi tik pred glasovanjem, je bil jasen: v medresorskem usklajevanju sta ji nasprotovala vsaj dva ministrstva rekoč, da so rešitve neskladne z lastnim zakonom.

V nadaljevanju tudi zelo hitroroko ugotavljate, da bi novi zakon onemogočal objavo popravkov in odgovorov. Ups! Ta pa je res slepa! Pravica do odgovora in popravka je zapisana v ustavi in nihče jo ne želi niti nima pravice zaobiti. Jo je pa nedvoumno potrebno urediti, saj je rešitev, kot jo je prinesla Grims/Simonitijeva ureditev – in kateri sedaj ploskate – sporna za ves novinarski svet.

Toliko o vaši odgovornosti in javnem interesu

Majda Širca