Četrti četrti. Že drugi četrti april, ki boli v praznini. V gromozanski odsotnosti Dobrega.

Področje svoboščin, enakih možnosti, odprtih prostorov duha in ustvarjalnosti se v novi vladi pod krinko varčevalnih ukrepov sistematično kastrira zaradi česar bo Slovenija dolgoročno obsojena na enoumje in popoln  deficit kreativnosti.

Izjava super/grobarja – ministra za vse in hkrati za nič (saj ne pozna temeljnega ustroja narodovega tkiva) – da bo počistil znotraj kulture zato, da bo le ta bolj cvetela sploh ni cinična, temveč ideološka. Potrjuje namreč to, kar vlada na področju ustvarjalnosti in kreativnosti počne od trenutka, ko je (mimo volje ljudstva) prišla na oblast.

Amputirala je ministrstvo za kulturo zato, ker jo svobodni prostori razmišljanja ogrožajo.

Z zmanjševanjem vloge kulture je nadaljevala na način, da je ustvarjalce predstavljala kot parazite in brisala težko vzpostavljene standarde. Z izgovorom, da gre za lene ne pa potrebne institucije je zbrisala telo, ki skrbi za enake možnosti, zradirala strokovne a zanjo nekompatibilne kadre in ustvarjala klimo strahu in krivde.

V tej purgatorni akciji  pa pušča zanjo »zdrava« drevesa«, bohoti njej všečno uradništvo in vrtnari na način, ko ruva korenine ne da bi jih sploh poznala.

So ustvarjalci,  civilna družba, nevladne institucije in opozicija dovolj artikulirane in močne, da bi pokazale ogledalo tovrstni »agrokulturi«? Bo strah naredil svoje?

Zaradi strahu pred konzervativizmom in čistino, ki nas čaka v prihodnosti, ko naj bi jagenčki obmolknili, mora zares nekdo ostati na okopih.

Brez glasne besede ne bo šlo, sem si dejala ob dojemanju nevarnosti, ki so se v evropskem prostoru risale na obzorju vse preveč kapitalsko usmerjenih misli. Najprej sem nagovorila francoskega ministra za kulturo F. Mitterranda, saj je bil dojemljiv in vpliven sogovornik. Predlagala sem mu, da v času, ko Evropska komisija pripravlja akcijski načrt in večletni finančni okvir za obdobje 2014- 2020 ponudiva tudi drugim ministrom in ministricam za kulturo »deset zapovedi« s katerimi bi postavili kulturo visoko na dnevni red. Osnutek manifesta »Deset razsežnosti kulturnega boja« sem predstavila na neformalnem srečanju ministrov za kulturo EU, v Budimpešti ( Gödöllő), 28. marca 2011. Med predstavitvijo mi je v bližini sedeči minister poslal listič s srčkom (francoski minister je deklariran gej), po nastopu pa je ostale vzpodbudil s stališčem, da naj bi manifest romal na dnevni red predsedujoče Poljske. Pri kosilu je poljski minister za kulturo deset zapovedi  Iz treh smo kmalu postali vsi. Predlog teksta je imel mehko in neuradniško dikcijo. Stojan jo nedvoumno obvlada.

Prva verzija je bila torej taka:

Manifest “Deset razsežnosti kulturnega boja”

1.      Boj za besedo: zrinimo besedo »kultura« v samo središče Evrope 2020

2.      Vojna za življenje jezikov: spodbujajmo živ, ustvarjalen jezik (hip-hop komade in strokovne slovarje, pesmi in romane, univerzitetne lekcije in študentske radije)

3.       Kulturo nazaj v šolo: vrnimo kulturno vzgojo v uradne kurikule na vseh stopnjah izobraževanja

4.       S filmom na cesto: za novi realizem evropskih koprodukcij

5.       Knjigo lažje v roke: z e-knjigo – in z nižjim davkom

6.      Misli so najbolj mobilne: spodbujajmo refleksijo umetniškega ustvarjanja (univerza, publicistika, tv-oddaje)

7.      Država naj gre na ulico: in pomaga šibkejšim, »kulturnim brezdomcem« ter mehča primež trga

8.       Nevladniki pa na sceno: razprimo javne ustanove za projektna partnerstva in pilotne »prevzeme« najbolj profiliranih ustvarjalcev iz civilne družbe

9.       Profit ni edina dodana vrednost: prizadevajmo si vrednotiti kulturo kot dejavnik razvoja

10.   »Kaj je rop banke proti ustanovitvi banke?« (B. Brecht): ustanovimo Evropsko banko za kulturni razvoj

Kulturni manifest

Kasneje sva s francoskim  ministrom za kulturo in komunikacije tekst prevračala, saj se je njegov kabinet oklepal bolj rigidnega formuliranja, ki ga nadvse ljubijo tudi ostali ministri in ministrice. Važno je bilo, da je bila kultura postavljena v osrčju evropskega povezovanja, saj kulturna raznolikost zahteva in si zasluži inovativne in ambiciozne kulturne politike.

19. maja 2011 sva tako na zasedanju Sveta ministrov za kulturo v Bruslju predstavila kulturni manifest, s katerim sva  prepričala evropske kolege o usodnem pomenu kulture in umetnosti. Zadnjo sekundo je popravil še tisto zavezo (4), ker je pri dostopu do umetniških in drugih izdelkov umanjkalo (ne)razlikovanje glede na spol (!). Menim, da gre za pomemben tekst – ne le zato, ker so ga podpisale vse članice – temveč tudi zato, ker se je proračun za področje kulture, izobraževanja in znanosti na ravni EU dejansko presenetljivo izboljšal. Resda gre za splošen tekst, ki je izgubil prvotno ostrino sodobnega, bolj drugačnega, urbanega in specifičnega  pristopa  o kulturni politiki. Za Slovenijo so določeni problemi bolj v ospredju kot za ostale evropske države, ki rade uporabljajo občo in varno terminologijo korektnosti do vseh.

In tako je na koncu nastal Dekalog. Spodnji tekst je še iz naše redakcije. Najbrž se kasneje, ko so ga vsi podpisali, ni kaj dosti spremenil.  

Priznam, da sem naslov povzela po mojem najljubšem filmskem avtorju, Krzysztofu Kieslowskemu in njegovih desetih – meni še vedno  najljubših  filmih.
Deset zapovedi za Evropo kulture – Dekalog

1. Evropa kulture v vseh državah Evropske unije uteleša vrednote demokracije.

2. Evropa kulture prispeva k uveljavljanju evropske identitete v vsej njeni raznolikosti ter k širitvi umetnosti in jezikov, zaradi katerih je tako bogata.

3. Evropa kulture zagotavlja popolno svobodo ustvarjanja na vseh ravneh in pri vseh oblikah izražanja.

4. Evropa kulture vsakemu posamezniku zagotavlja dostop do intelektualnih izdelkov, umetniških del ter materialne in nematerialne dediščine, ne glede na njegov spol, starost, poreklo, zdravstveno ali socialno stanje.

5. Evropa kulture ščiti zakonito pravico avtorjev in ustvarjalcev do pravičnega plačila, in sicer z vsemi ustreznimi ukrepi proti grožnjam piratstva, ponarejanja, kraje in zlorab, ki bi jim lahko bili avtorji in ustvarjalci izpostavljeni.

6. Evropa kulture podpira mobilnost in razstavljanje del v Evropski uniji in zunaj njenih mej ter zagotavlja pravno in finančno ustrezno delovanje različnih akterjev na kulturnem področju, ki so odgovorni za organizacijo in spodbujanje teh dejavnosti.

7. Evropa kulture v duhu popolne preglednosti vzpostavlja dobra pravila ekonomskega upravljanja na trgu umetnosti in kulturnih dejavnosti. Sodeluje pri odkrivanju inovacij, ki so v interesu javnih organov in zasebnih pobud, da se zagotovi njihov usklajen razvoj in da se zaščitijo pred kakršnimi koli tržnimi monopoli.

8. Evropa kulture odkriva tehnološke, finančne in pravne pomanjkljivosti, ki jih je povzročila digitalna revolucija, pri zbiranju in širjenju del ter tudi pri razvoju novih oblik umetniškega izražanja.

9. Evropa kulture poziva k okrepitvi šolskih programov, izobraževanj in posredovanja znanja, katerih cilj je umetniško izobraževanje in usposabljanje ustvarjalcev.

10. Evropa kulture poudarja, da so področja ustvarjanja, umetnosti in estetike kot oblike gospodarskega zaposlovanja pomembna naložba v prihodnost za večjo blaginjo posameznika in skupnosti, ter Evropsko unijo zavezuje k okrepitvi proračunskih sredstev za programe na področju kulture in medijev, da se izpolnijo potrebe in pričakovanja Evropejcev.