Category Archives: Politika

Žiga Turk in bosanska preproga

Dodano dne
9

Majda Širca
Priznam, da sem bila nekoliko ošabna danes, ko sem Žigi Turku pripisala bloge brez presežka. Srečala sva se na najinem skupnem volilnem terenu v Kosezah. Ko sva za hip poklepetala, se mi je zdelo vmesno, da omenim suhoparnost njegove spletne strani, ki da »nima tiste dodane vrednosti, ki jo prinese dražja in umetelno izdelana straniščna ščetka«.

V bistvu to ne čisto drži, še posebej danes, ko je vrgel gor Ena prekleta misel za drugo in sprožal refleksije ob prebiranju knjige A New Earth.
Če dobro pomislim, mi je tista o umanjkanju dodane vrednosti prišla kot asociacija na njega samega, saj deluje tako perfektno, skoraj brezhibno, da s tem briše ali mogoče celo zatira spontanost, zmotljivost, odprtost in človečnost.
Tako bi rekla: ena temeljna razlika mi je padla pred oči – sicer ne prvič, ko sva se danes srečala. Jaz se počutim kot tiste bosanske preproge, ki imajo v vzorcu vedno eno, zavestno narejeno, namerno ukrojeno »napako«. Bodisi nimajo simetrično izvezenega vzorca, bodisi »zgrešijo« v barvi. Menda zato, ker je le bog popoln. Jaz sicer pravim, da zato, ker šele napaka, luknja, pega, madež….naredijo stvari vidne, saj bolj jasno opozorijo na razlike in pomene.
In danes je bila tam v Kosezah ena razlika, ki mi je dala legitimiteto, da vlečem ven straniščno školjko.
Ob sebi sem imela same tople, mlade, stare in super ljudi. In moj kruh, ki sem ga mesila ob lekadolih in vročini.Pri Žigi pa sem zaznavala eno senco, ki jo dopušča, pa čeprav mu ne bi bilo treba. Ob sebi ima ljudi, v katere sem prepričana, da ne verjame iz srca, temveč po dolžnosti in, da za njih ne bi mesil kruha, a jih kljub temu zvesto brani – vsaj tako razumem njegove obrambne komentarje na račun sposobnosti Grimsa, Zorna in podobnih.
Ampak: četudi se mi zdijo njegovi razvojni projekti o megaparkih, zabaviščih in jadranskih otokih en velik blef, je bilo pri moji današnji oceni njegove spletne strani vendarle na delu tudi nekaj zavisti.
Mi z »bosanskimi napakami« nismo tako disciplinirani, aktivni, urejeni in pridni, zato se tudi moja spletna stran polni manj redno, ni tako opremljena, zlinkana in obiskana. Torej, nekaj foušije pa moram vendarle priznati.

Obramboslovec o seksu

Dodano dne
7

Seks seveda zdrami. Logično je, da se je tisto Janševo citiranje Woodya Allena, »ne poznam vprašanja, vendar vem, da je seks definitiven odgovor nanj« zavrtel sto na uro.
Toda razlog, da je ta misel izrečena na strankarskemu shodu v Stični tako zaokrožila, ni bil seks, ki je po Woody Allenovi filmografiji in tudi filozofiji gibalo vseh naših porušenih ravnanj.
Razlog je bil v presenečenju, da lahko obramboslovec, človek iz marmorja, popolnoma aseksualno bitje, ki bi mu človek pripisal erekcijo le v primerih, ko se mu izlije gnev, ne pa ljubezen do drugega, sposodi misli režiserja, ki ni iz njegovega miselnega kotla. Iz jezika mu je itak šla tako, kot če bi s sirkovo krtačo drgnil po dojenčkovi ritki.

Tu je najbrž spodletelo svetovalni mašineriji iz tujih logov, ki naj bi na prevzetno drag način tlakovala esdesovo pot do zmage. Fantje so slabo ocenili domače razmere, saj ne moreš polagati po nemarnem Woody Allena na usta tistega, ki si je v celotnem mandatu javno ogledal le en film – pa še ta ni bil slovenski – in, ki s subtilnostjo freudovega zasledovalca nima niti trohice skupnega.
Je bil Janša kdaj na Festivalu slovenskega filma v Portorožu? Je prišel na premiero Esterlite, Petelinjega zajtrka ali Hita poletja? Ne.
Zanimal pa ga je film o princu Kaspijanu Zgodbe iz Narnije, ki si ga je Janša premierno ogledal v bovški dolini.
V filmu je dovolj bitk in vojskovanj.
Svoje k svojemu, bi lahko rekli.

In ne prvič.
Ko se je Janez Janša zavrtel v vladne sobane na Gregorčičevi, si je takoj zaželel novih slik. Naročil je, da naj mu poiščejo take, na katerih bo kakšna velika bitka, dramatično dogajanje in čimveč herojskih spopadov.
Jasno, slovenska likovna hranilnica ni založena s takimi prizori – razen iz partizanskih časov, kar pa zagotovo ni prišlo v poštev. Se najdejo seveda slike dramaturško napetih prednevihtnih krajin in še kaj meščanskih in cerkvenih slikarij, toda herojskega mečevanja za Janšev kabinet – sploh pa takega, ki bi ga lahko izpostavili nemuzejskim razmeram – preprosto ni bilo.
Nimam pojma, s čim se je potem zadovoljil, to mi lahko pokomentirate vi, če ste hodili kaj k njemu.

Kakorkoli že, za Janšo, ki si tik pred zdajci lepi obliže na dosedanjo generalsko podobo bi bilo bolje, če bi si sposodil Arnolda Aloisa Schwarzeneggerja, kot pa Woodyja Allena.
Arni jih ima zagotovo dovolj na zalogi.

Namreč prva asociacija na seks, ki pride iz premierovih ust je tista, ki vključuje zaroto. Ali, prosto po Freudu, če Janša govori o seksu, vemo, da te vedno nekje čaka vagina dentata.

Šank politika

Dodano dne
1

Mora zvrniti kar nekaj rund, da se kakšen gostilniški tič lahko kosa s predsednikom stranke upokojencev Karlom Erjavcem. Šef slovenske obrambe, ki je nonšalantno in brez večjih posledic naše davke pretapljal v preplačane kanone, koroškim delavcem naredil prostor na cesti, vse do volitev prisegal, da so slovenski vojaki v Iraku ponos naroda in na koncu še zdilal gromozansko rusko ladjo, ki v slovenskem morju ne more niti zapluti, kaj šele zavirati ne da bi se zaletela v strunjanske skale – skratka, obrambni minister Karl Erjavec je na novinarski konferenci s svojo šank retoriko najbolj državotvorni vladni resor legitimiziral za otroško igrišče.

To, da ležerno žonglira z vojaškimi milijoni kot, da bi šlo za frače, ni nobeno odkritje zadnjih dni. Perverzno in najbolj odročne beznice nevredno pa je, da tak otrok, ki se napihnjeno igra vojake, istočasno in ravno tako puranje igra pokojninsko vestalko.
Medtem, ko z oklepniki za desetletja upili narod, zvije roke elitnemu proizvajalcu bele tehnike kot v najtrših časih planskega gospodarstva, krči zemljo za vojaško letališče in nabavlja oklepnico Potemkin, se v isti sapi joče kaj bo z našimi upokojenci čez dvajset let. Da ga sicer ne skrbi, kaj je z njimi danes, ker jim je do septembra zrihtal kakšnih 80 do 150 evrov dodatka na draginjo – in pravzaprav bi tak dodatek lahko delil še naprej – doda za vsak slučaj.

Sporočilo? Itak, država je ena taka igračka, kjer en dan nekaj daš, če je že treba, vmes nekaj vržeš stran, če je odveč, kakšno stvar strogo zaupno kupiš pri kakšnem dilerju, radovedne zbrišeš iz igrišča, tistim v pokoju pa na štiri leta pogreješ eno župco.
Take fantke, ki se gredo na ta način države bi eno primazala ne glede na zaklinjanje varuhinje. Preveč mi mažejo koncepte zaradi katerih še vedno mislim, da so stvari na tem svetu lahko dostojne.

In medtem ko danes odpošljem že tretji odgovor na vprašanje novinark zakaj menim, da se ženske preveč plaho lotevajo politike, mi pade v kader ta državotvorni fantek z naštevanjem imen, ki bodo kandidirali na listi njegove stranke upokojencev.
Da bo na listi kandidatov mlado dekle, »prava lepotica, ki bo prinesla številne glasove Desusu….kajti na privlačne predsednike strank se lepijo privlačne punce«.
Jasno, da me zanima, ali se bodo ostali kandidati in kandidatke distancirali in umaknili iz liste samooklicanega lepega predsednika. Če imajo še kaj zgodovinskega spomina namreč ne morejo pomniti česa tako seksističnega niti iz svoje mladosti, ki so še poslušali Vido Tomšič ali brali Almo Karlin.

Če se politika seli za šank in začne govoriti o kurah, ki petelinom prinašajo zlata jajca in o upokojencih, ki jim vržeš en senilni bombonček, da so tiho…je zadnje kar pričakujem to, da smetnjake, ki naj bi bili polni presitega kruha napolnimo z lepotci, ki so presiti politike.