V nedavnih Odmevih je Janez Janša komentiral vsiljeno imenovanje Igorja Prodnika na vrh Vibe in dejstvo, da se je njegovemu direktorstvu uprla celotna filmska srenja z razlago, da je upor filmarjev razumljiv, saj bo novi direktor razkril sumljive pogodbe, s katerimi so filmski ustvarjalci prikrajšali (prosto po spominu) naš proračun.
Njegove besede so v bistvu potrdile to, kar se je do sedaj zavijalo v celofan, namreč, da je Prodnik imenovan za direktorja Vibe zato, ker ima dober, celo sto strani dolg program. Bistvo tega programa, pravi danes JJ, je inkvizicija, razkrivanje nečednosti zapravljivih filmarjev. Pa tudi, da ima imenovanje, ki je zaukazalo ministrovi komisiji naj izbere prav Prodnika, svojega naslovnika.
Ni v moji navadi, da snemam rokavice, a dosje, vezano na ime Igorja Prodnika, je res velik – in ko zakuha, se tudi pokrovke dvignejo. Sega v leta nazaj, ko me je povlekel dobesedno iz ceste na sodišče, ker naj bi bila (kot novinarka) priča težkim besedam, ki sta si jih izmenjala s pokojnim režiserjem Božom Šprajcem. Nisem hotela vstopiti v to igro, sploh pa zato, ker nisem imela pojma, kaj sta gospoda med seboj imela in si tudi rekla. A sodišče mojih opravičil ni več sprejemalo in je grozilo s posegom v mojo plačo. Zanimivo, kako so bila nekoč sodišča odločna! In ko sem tja vendarle šla, moje pričevanje ni prispevalo k zadovoljitvi sporov željnega, saj me to kaj je kdo nekaj kje rekel ni ne zanimalo, ne dotikalo, niti ni seglo v moje polje zaznave.

Res je, kot novinarka sem bila skrajno budna do odločitev kulturnega ministra prve vlade, ki je tako rekoč blokiral filmsko produkcijo. Ob njemu je bil takrat Igor Prodnik. Sesula se je Viba, za filmsko proizvodnjo je skrbela skoraj samo še televizija, Vinci je sredstva za svojo Babico našel na Japonskem, filmska zakonodaja je bila tako rekoč blokirana, minister Capuder pa je osvetljeval cerkvice po Sloveniji.

Bil je čas, ko sem iz arhiva RTVS zbezala vse bunkerirane kolute. Filmske role z oznako X sem predvajala po ali v tematski oddaji Povečava. Bilo je mnogo zanimivih, nikoli – ali le enkrat – videnih oddaj, vključno s tistimi, kjer je nastopal tudi Janez Janša. Vse je bilo zanimivo, povedno in interpretativno. Mnogo bizarnosti, mnogo namišljenih strahov. Ogromno radikalnosti in presežkov.
Skratka, te role prelagam v program in poskušam razvozlati razloge, ki so jih preložili v bunker. In naletim tudi na kolute z razvpito oznako X, ki jih poskušam preveriti v na roko vodenih arhivskih knjigah. Obrnem se na tamkajšnjo uslužbenko, ali se morebiti spomni, kaj bi bilo za temi pomanjkljivo zabeleženimi številkami. »Oh«, pravi gospa, ki je imela več v lastnem spominu kot v zapisani inventarni knjigi. »Ne splača se vam odpirati teh škatel«, je rekla. »Ni vse kar je označeno z X tako, kar ni bilo želeno pogleda. Ti filmi so prazni ali pa imajo komaj kakšen posnet kader, saj je ekipa, ki je na Koroškem (mogoče v Avstriji, se ne spomnim) nekaj snemala, v glavnem snemanje prespala, poležavala v travi in se vrnila v Ljubljano brez uporabnega materiala. Nobene cenzure ni tu bilo, četudi se kdo tako naslavlja.«
In jih nisem odprla. Tudi kasneje, ko je Igor Prodnik, kot režiser podpisan na teh rolah, postal funkcionar na ministrstvu za kulturo.
Taisti Prodnik, ki bo sedaj preverjal role in pogodbe na Vibi.
Vmes je bilo mnogo tega…. tudi zelo bolečega. Od njegovih finančnih napak pri skrbstvu za knjižnice na ministrstvu za kulturo, do katastrofalnega stanja na področju medijev in filma, ko je vodil direktorat za medije, nadzorni svet FS in še mnogo tega, kar se mi ne več ljubi spominjati, sploh pa ponavljati za Računskim sodiščem.
Vem le to, da je bil skupni imenovalec vsega prezir, ne-ljubezen in destrukcija.
In vem, da smo za ves ta kaos potrebovali dobre dve leti, da smo na ministrstvu za kulturo sanirali zatečeno stanje, ki mu je botroval.
Ne bi bilo dobro, da bi se te in podobne sanacije morale dogajati tudi v bodoče. Zato imajo filmski delavci, ki so se uprli temu imenovanju popolnoma prav. Morali bi vzeti v roke pravo, kajti v takih primerih je meja med prav in pravom popolnoma jasna.