Najnižje ovrednotena, najbolj zbito področje, najbolj skrčena dejavnost in najbolj zreducirana postavka v proračunu ex ministrstva za kulturo so kulturne in kreativne industrije. Padle so na štirinajst odstotno vrednost lanskoletne realizacije, ki je znašala približno 360 000 Eur. Od nje je v rebalansu ostalo simboličnih 50 000 Eur – nekaj malega za vzorec in za kakšno pot v Bruselj, kjer bodo uradniki, z ministrom vred,  poslušali tiste kolege iz drugih držav, ki bodo (že spet) ponavljali o (pre)potrebnosti razvoja kreativnosti znotraj celotne, ne le kulturniške družbe.

Zbijanje te postavke je zgovoren in pozornosti vreden poseg. Najprej zato, ker so bile kreativne industrije edini adut programa stranke, ki sedaj vodi združeno kraljestvo ministrstev. Da postaja sedaj to združeno kraljestvo tudi prekletstvo ne velja brati le iz uličnega dogajanja, temveč tudi iz omenjene anamneze. Program stranke SDS je na področju kulture  najbolj, prioritetno in vidno izpostavil prav moč kreativnih industrij z zavezo, da bo za to dejavnost na ministrstvu  ustanovljen celo direktorat. Takrat (pred volitvami) smo to namero razumeli kot smiseln popravni izpit nekdanjega ministra za razvoj, ki mu v preteklih letih ni uspelo speljati projekta dodane vrednosti metlice za straniščno školjko. Pa tudi kot posluh trendom, ki so zunaj našega prostora prinašali dobre razvojne rezultate, doma pa obetavne prve korake. Ti so segali od mreženja z agrikulturo (kultura hrane), znanostjo in gospodarstvom, do razvijanja tekstilne industrije, stimuliranja oblikovanja, grafike, avdiovizualnih del, arhitekture, muzejskih trgovin (Gams), turizma itd.

Nedvomno me je naznanitev posebnega oddelka, še več, kar direktorata, ki se je zapisal v  programu SDS, navdal s pričakovanjem  – še posebej zato, ker je že začasni minister za kulturo, dr. Žekš to področje  pozabljal, ga  finančno zbil (kreativne industrije so štartale  z dvojno postavko od kasneje realizirane) in celo kanil v obnovljeno vratarnico na Metelkovi naseliti muzej za Slovence po svetu, pa čeprav je bila hiška predvidena za muzejsko trgovino (ki bi skrbela za mrežo po celi Sloveniji), za stično točko in za specializirano trgovino za literaturo s področja umetnosti.

Kakorkoli že SDS oziroma njen minister je odžagal svoj ključni adut, s katerim je mahal še pred nekaj meseci. Fascinacija s kreativnostmi, ki jih ujame po svetu in odtvita domov češ, da tam imajo pogum, vedo kaj je prava poteza in moč presežka, je v luči dejstva, da je doma nemočen pred samim seboj, več kot dvolična. Drugo lice namreč lahko zardeva, ko v ogledalu naleti na lastne spozabe in na nemoč, da bi v kriznem obdobju igral na tiste, ki lahko krizo presegajo. A za to je potreben pogum. In potrebno je res verjeti v to kar (leporečno) govoriš.