Kulturni bazar 2011 v torek, 15. marca, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma
Na kakšen način v mladosti vonjamo travo, vidimo kravo, gledamo barvo, okusimo hrano …?
Na kakšen način se v mladosti dotikamo zemlje in opazujemo družbeno vrenje …?
Na kakšen način v mladosti vidimo ptice, sanjamo o skicah in rišemo hiše …?
Na kakšen način v mladosti sprejemamo vtise in potem puščamo za seboj odtise?!
Vsi smo zaznamovani. Večina naših odtisov: črt, korakov, odločitev, dejanj, karier, občutenj – ali kar bivanja nasploh – domuje v izkušnjah, ki smo jih pridobili v mladosti. Takrat smo kot pivnik, ki srka vse, kar svet novega prinaša. Takrat smo kot neobdelano polje, ki ga lahko prerase cvetje ali pa zanemarjena trava. Lahko je pogorišče – a lahko je tudi svetišče.
Vsi imamo svojo izkušnjo in vemo, s čim nas je obogatila (ali razorožila) mladost. Vemo, kaj je za oblikovanje našega karakterja pomenil zgodnji stik z lepim, s kultiviranim – s kulturo. Vemo, kakšno dodano vrednost za našo osebnost, naš karakter, za naš k razvoju usmerjeni pogled lahko ponudi prava kulturna ponudba takrat, ko se oblikujeta naš pogled na svet in pogled na samega sebe.
Zato je skrajno dragoceno, če imamo možnost izbire in ponudbe takrat, ko je to še najbolj potrebno: zgodaj – v šoli, pred šolo, ob šoli in za šolo.
Kulturni bazar cilja točno v to: v krepitev kulturno-umetnostne vzgoje. Gre za trdno in ključno partnerstvo dveh resorjev, ki se povezujeta z željo, da bi prikazala programsko ponudbo kulturnih ustanov za otroke in mladino na vseh področjih kulture in da bi poskrbela za strokovno usposabljanje strokovnih delavcev, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture.
Izplen letošnjega Kulturnega bazarja je izjemen:
– več kot 850 strokovnih delavcev iz vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije, ki so se udeležili celodnevnega strokovnega usposabljanja,
– več kot 1500 otrok, učencev in dijakov in več kot x drugih obiskovalcev (staršev, starih staršev), ki so si ogledali razstavne prostore, predstave, razstave in sodelovali na delavnicah,
– več kot 200 kulturnih ustanov iz vse Slovenije, ki so predstavile svojo bogato ponudbo za otroke in mladino,
– v enem samem dnevu več kot 90 kulturno-vzgojnih dogodkov v Cankarjevem domu in dopoldne na Osnovni šoli Majde Vrhovnik
– in več kot 400 kulturnih delavcev, ki so poskrbeli za izvedbo celotnega dogodka.
Kulturni bazar je prostor, kjer se srečujemo, bolje spoznavamo, navezujemo partnerstva in uspešna sodelovanja. Prepričani smo, da bodo številke prihodnjega Kulturnega bazarja še boljše, saj že današnji dan kaže, da je dogodek postal prepoznaven.
Na neki način gre za eno pomembnejših aktivnosti našega ministrstva, ki razume trajnostni razvoj nekoliko bolj široko, kot ga razumemo v strateških in drugih tolmačenjih. Želimo, da je naša kreativnost trajni proces bivanja in da je življenje, ki ga plodi umetnost, bolj humano, bolj inovativno in bolj kreativno. Kultura širi polje in meje duha, kar nam – to še posebej opažamo v kriznih trenutkih – manjka.
Zato bomo na MK še naprej križali dela različnih ministrstev – seveda še posebej šolskega in visokošolskega (podpiramo študij kulturnega menedžmenta), bogatili Nacionalni program za kulturo z željo, da kultura obogati šolske procese, se predvsem posvečali deficitarnim področjem umetnosti, zlasti filmski, gledališki in plesni vzgoji, ki v kurikulih niso ustrezno zastopana, ključna bo krepitev vloge kulture v prenovljeni Beli knjigi v vzgoji in izobraževanju, saj bo vključitev načrtne in kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalni sistem zagotovo prispevala k ustvarjalnim in inovativnim potencialom posameznikov ter h kultiviranju nove generacije kreativnih državljanov in državljank v dobi zahtevnih tehnoloških sprememb in spremenjenih komunikacijskih praks, s tem pa h kreativnim in inovativnim sposobnostim družbe kot celote. Pomembno vlogo lahko odigra pri promociji socialne odgovornosti, socialni koheziji, kulturni raznolikosti in medkulturnem dialogu, posebej pa je treba izkoristiti njen potencial pri razvoju in ohranjanju kulturne dediščine in identitete ter predvsem pri promociji kulturne raznolikosti in dialoga med kulturami.
Za uspešno izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pa je ključno vzpostaviti partnerstva tudi na lokalni ravni, saj so lokalne skupnosti pomembni sofinancerji kulturnih in vzgojno-izobraževalnih (družbenih) dejavnosti in hkrati ustanoviteljice nekaterih vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanov na lokalni ravni.