25.slovenski glasbeni dnevi, 19.03.2010
Trenutek, ki ga živimo daje obèutek, da se zemlja vrti hitreje kot kadarkoli prej. Da dobesedno zemlja pleše. Naš ritem življenja je sunkovit. Goltamo èas na naèin, ko svet ne prenese veè stvari, ki trajajo. Èas se montira z ostrimi rezi, kjer prejšnjo sekvenco nemudoma zbriše hitro nastajajoèa nova stvarnost. Ker je ta vrtinec postal del naše vsakdanjosti – v kateri je vse manj prostora za tisti wendersovski rek »èas se je ustavil«, sploh ne vemo veè kako je, èe si za èas vzamemo èas.
V svetu gibljivih podob so montažni rezi vse bolj hitri.
Trajajoèe, povedne, interpretativne, veèpomenske sekvence postajajo artistièni eksces, na žalost preveèkrat s slabšalnim predznakom. V svetu medijske besede se tedniki in dnevniki spreminjajo v »minutnike«, kjer refleksijo izpodriva vse bolj spektakelska fascinacija.
Tudi v svetu vsakodnevnega bivanja ni veè obèutenja stabilnosti. Družba izobilja (in relativne trdnosti) se èez noè levi v družbo stisk, kjer umanjkuje zaupanje.
Kaj in kje je »izhodna strategija« iz teh stisk in spoznanj?
Verjamem, da je v takem »fluidnem« èasu potreben razmislek o tem, kaj je tisto, kar v življenju traja.
Kaj je tisto, kar je veèno, ne glede na ideologije in družbene/dane okvire.
Kaj je tisto, kar življenje ohranja kljub njegovi konènosti.
Nikoli ni bilo dvoma, da je to ljubezen. In nikoli ni bilo dvoma, da je to umetnost, ki z imaginacijo (in sublimacijo) presega našo konènost.
Zato se ustvarjalnost ohranja in nas s tem tudi ohranja.
Z glasom in glasbo riše naše spomine, duši naše rane, bistri naše podobe in krepi naše predstave.
Zakaj ti poudarki? Zato ker želim povedati, da v èasu, ko se zdi, da se vse prehitro vrti, zna glasba ustaviti èas. Zna iskati ideale skladnosti,sinhronosti in perfekcije, èetudi je še tako kaotièna in »razmetana«.
Slovenska glasbena ustvarjalnost si je znala poiskati trden – sedaj že petindvajset let trajajoèi okvir v Slovenskih glasbenih dnevih.
Ta spoštljiva obletnica prièa, da so potrebni in nujni razmisleki o tem kako vrednotiti slovensko glasbo, kako jo obujati v našem spominu in na kakšen naèin ji dajati priložnost, da se nenehno vzpostavlja, predvsem pa, da nudi možnosti novim pogledom in novi ustvarjalni potenci.
Letošnji glasbeni dnevi so nadvse bogati – vse od obeležitve stote obletnice rojstva skladatelja Marjana Lipovška, krstne uprizoritve komorne opere Kralj David Uroša Rojka in številnih drugih domaèih novitet, opusa gospe Agnes Jama…do mednarodnega simpozija, ki ga že 25 let vodi dr. Primož Kuret – letos z zanimivim razmislekom o Mitoloških temah v glasbi 20. stoletja.
Èestitam vsem, ki ste gradili teh 25 let. Slovenski glasbeni dnevi so eden redkih prostorov, ki nudijo refleksijo glasbene ustvarjalnosti vseh širin. V enaindvajsetem stoletju postajajo tako že sami mitološka tema našega èasa.