Med predstavo Dušana Jovanoviča “Spovedi”, uprizorjeno v APT v Novem mestu sem premišljevala, da sodobni surogati spovednice so tudi blogi, dnevniki, omizja, kamere….skratka vsa tista orodja, kjer iščemo sogovornika oziroma svojega (imaginarnega) oblastnika – kot pravi Dolar v video prologu novomeških “Spovedi”, kjer prestopniki in kršitelji pričakovanega reda v kamero izpovedujejo svoje občutke krivde, medtem ko jih mi/gledalci opazujemo iz spovedniških boksov.
Tudi blog je način iskanja eha in način prebijanje tišine. Je pot do drugega – še posebej za tistega mislečega in pišočega, ki nosi preveč molka v sebi in zaznava preveč praznine okrog sebe.
Bloge in komentarje pišem že ogromno časa oziroma od takrat, ko sem pač morala v javnosti “potlačiti” videnja v prvi osebi ednine. So ne povsem odprta osebna zapažanja, poslovila, ocene kulturnih dogodkov, dvomov in mojih počutji. Čeprav živim s službo od jutra do jutra, v njih ne pišem o tem kako naj bi v kobilarni ponarejali kartoteke konjev, kako so se v kešu plačevali skeni arhivov, zakaj se moji mejli objavljajo v tisku, kaj mi (ne)umnega izvrže kakšna revanšistična ovadba ali pa kaj meni cerkev o blejskem sporazumu. Tudi na facebooku zapiram vrata pred službenimi odnosi.
Zato sem se danes, ko me je novinarka vprašala, kako bom komentirala nejevoljo predsednika programskega sveta rtv Slovenija glede mojih blogov prijela za glavo vedoč, da je nekomu moja glava odveč. Špecanje spletnega zapisa in klicanje na pomoč predsednika vlade pa je nebogljeno postavljanje nagobčnika svobodi izražanja.
vprašanje mimogrede (ok, lahko bi ga poslal tudi po mejlu) – mar te (oprosti, ampak vikanje v virtualnem prostoru je po mojem mnenju nepotrebno) prav nič ne skrbi, ker si bomo te mnogi zapomnili po tako izrazito političnem “haranju” po stroki, ki ji nekateri pravijo celo spomeniško varstvo? vem, da to ministru veljavni zakon žal omogoča, pa vendar – a se ne bi bilo modreje vzdržati določenih podpisov? in poslušati tudi mnenje drugih in ne zgolj tistih, ki v imenu zblefiranega “dialoga” med starim in novim brezobzirno in kot buldožer mendrajo vse pred seboj?
ah ta ubogi Kolizej, vržena kost za glodanje…dragi anonimni homme, vtipkaj na YOUTUBE besede štok symphony…tega za časa nekega drugega ministra (l 2007) ni opazil nihče (razen časnika Mladina), se pač ne dogaja v LJ…dvorec je bil zgrajen v 16. stoletju, imel EŠD, v 90-ih pa tiho obsojen na propad s strani lokalne….leta 2007 mu je bil zadan zadnji udarec…toliko o političnem “haranju” in o besedah, ki so v zadnjem času tako pogoste s strani “stroke”… komu mar za preteklost brez greha… pa,pa…
Zares se je treba vprašati, kamj pluje granda- možina tv?
Dobro, lahko sem opredeljenen, pa mislim da nisem, premorem pa še nekaj zdrave pameti.
Ali naj še jaz špecam predcedniku vlae moje osebne težave?
Sicer pa prejšnji janševini ( beri prejšnji vladi ) vsa čast:
Domovinska vzgoja se je prijela, dobededno!
2 otrok gratis.
Najbolj so hitele najmlajše, neizkušene in naivne.
Potem pa naj bi bila vsega kriva ljuba občina.
Ali mogoče prejšnja oblast, ki ji je šlo valdanje preveč v slast?
Gospa ministrica!
Dobro je, da pišete bloge, potem vsaj vemo s kom imamo opravka.
Novinarji, v veliki večini so levi in levaki, namreč konstruirajo osebnosti, blog pa je le osebno pisanje in pove o človeku mnogo več, kot si sam misli o sebi.
Torej spoved je nekaj popolnoma drugega, kot bolog, ki ga napiše gospa ministrica.
Spoved bi bila koristna, če bi se gospa ministrica pokesala za svoje grehe. Kolikor poznam njeno delovanje, ima teh grehov za celo grmado, žal pa se jih ne zaveda, če pa jo kdo opozori, pa greha ne prizna.
Bloge, o katerih meni, da so njena spoved, pa je možno zopet šteti, kot grehe. Spoved je namreč namenjena priznanju svojih napak in vzbuditi upanje, da se ne bodo več ponovile.
Vsi smo kot otroci kradli čokolado, marmelado, smetano ali podobne dobrote. Imeli smo salbo vest in se tresli vedno, kadar je mama šarila po “špajzi” ter se bali, da bo odkrila grešno dejanje.
Potem, ko je greh bil odkrit in spoved v obliki priznanja opravljena, ni bilo več strahu pred mamo, ko je ponovno šarila po “špajzi”.
To je spoved!
Obiranje in osiranje svojih nasprotnikov v blogih in neumno pojasnjevanje ter opravičevanje nevrednih dejanj pa samo kaže na bedno stanje duha pišoče, ki zanesljivo ni vredna, da je ministrica, posebno še za kulturo.
Torej odslej naprej še samo Majda, pa še to z negativnim prizvokom.
Sodobna spovednica…
Če bi zares povedal kaj mislim, bi me hitro našli policaji,
ki imajo premalo resnega dela, zatorej iščejo malenkosti.
Iskanje pisca na spletu, ki ne uporablja proxija je pač lažje,
kot iskanje krivca, kdo onesnažuje jezero v triglavskem
narodnem parku neposredno pod policijskim domom.
angel,
po vaši definiciji spovedi bi se moral pokesati tisti urednik javnega servisa, ki naj bi namesto novinarja pripravil, oblikoval, narekoval, slikovno uskladil in tekstovno primerno sugeriral prispevek o burni razpravi glede rtvs na odboru za kulturo državnega zbora. O tem teče beseda v mojem blogu “javna hiša”, kjer se sprašujem zakaj se novinarji uklonijo pritiskom nadrajenih. Problem torej ni v naslovu mojega zapisa temveč v vsebini…., ki pa – očitno – ni moteča pa čeprav gre za svobodo novinarskega dela.
Majda!
Govoril sem o spovedi g. Širca, ki ni spoved ampak obrekovanje.
Kolikor je bilo razvidno iz prenosa pristojnega odbora, je povzetek novinarjev RTV ( javna hiša), prav nedolžen zapis dejanskih dogodkov. Takšnega nasilništva proti ljudem, ki nastavljajo ogledalo pa je izraz nemoči, ko zmanjka argumentov je pač potrebno z orožjem zaropotati. In padale bodo galve, saj smo zato s pomočjo afere Patrija prišli na oblast.
Lepa demokracija v Sloveniji.
Pa se je, frfotavih kril in iskirivih misli, spustil med nas en pravi angel(ček). Le kdo ga je blagovolil poslasti med nas, nevedne ateiste. Mali bogovi?
Zanimiva je tale krščanska spoved, o kateri nas prijazno in potrpežljivo pouči, angel(ček) naš. Prav danes je svet obkrožila najnovejša domislica vatikanskih scenaristov in režiserjev, ki so 1,5 odstotka – če se jim ni decilamalna vejica zamaknila za lepši videz in podobo? – tistih duhovnikov, ki jih tosvetne znanosti preprosto (grozeče) prepoznajo za pedofile, preimenovali v svojsko različico homoseksualcev. A zakaj? Cerkev je že doslej v izvensodnih poravnavah kar v gotovini poplačevala svoje grehe. Za odtenek bolj, kot vse tole afnanje s spovedjo, s katero nas, angel(ček) naš poduči, da je najbolj rentabilno, če ga (pod ali za kuto) serješ kot svinja, potem pa se pri spovedi vse lepo stornira. Z eno blago pokoro, v najslabšem primeru.
Zdaj, ko nam je pojasnjena razlika med spovedjo in blogom, gremo pa lahko vsi skupaj mirno spat. Angelček bedi nad nami. Žal ne tudi nad mladoletnimi otroki. Amen!
Pozdravljen, homme,
če je tole (Majdino) “politično haranje po stroki”, potem ste očitno spregledali donedavnega gospoda (ne)kulturnega ministra Simonitija; je z enim ali dvema t? Tupko ali tupko-tupko?
Ga je pa, tale naša gospa ministrica, več kot očitno polomila s Kolizejem, ki nam ga bo skonstruiral gospod Anderlič, fotograf, z blago pomočjo gospoda politicusa Anderliča, ključavničarja (?).
Je pa res, da je bila kultura njega dni veliko preprostejša. So se pesmi pisale, potem pa brale in v milozvočju pesnika, poslušalcev in kakšne litrice.