Na moji dooolgi mizi so trije računalniki. Ob njem drseči stol s katerim potujem od enega do drugega. Zraven tega, pri katerem sem se ustavila sedaj, je skoraj že izpraznjena škatlica čokolatinov. Kriva je, da sem se spomnila na moj že dokaj opuščeni blog. Me zadržuje, da pobašem še zadnja dva čokolatina, ki sta toliko grenka kot tudi sladka. Grenkoba resda prevladuje, saj užitek mlaskanja po čokoladi ni vreden slabega počutja, ki ni le v želodcu, temveč predvsem v glavi. Tako je to z užitki, ki običajno domujejo v grehu. Ne bom primerjala čokolatinov z jabolkom, po katerem je segla Eva, pa čeprav je učinek krivde, ki ga ji je naložil bog naravno povezan s pokoro in kaznijo. Sadež spoznanja pač ni bil čokolada, temveč vednost, ki bi jo moral bog deliti z žensko. Pa jo je raje izgnal, naložil tisto trpljenje, ki se ga ne bo zlepa znebila itd, saj nadaljevanje vemo.
Ta bombonjerca je izginila predvsem zato, ker je nadomestila neko tesnobo, s katero se srečujem zadnji mesec. Da se razumemo: ne gre za stisko, ki bi me pehala v praznino, potrebno zapolnitve z nadomestki. Gre prej za kaos, kako v novi funkciji spraviti čimprej raztreščene delčke, raztrgane kose, spraznjene naloge, dobre projekte…. v produktiven in učinkovit red. Kako vse to, kar je kristalno jasno pred očmi, pognati v tok, ki ne bo zamujal tako hitro bežečega časa…
A ni problema. Čokolatina sta ostala, računalnike bom zaprla, jutri pa sestavljala red. …
Tako je na začetku leta. Malo kaosa mora biti, da je pospravljanje v užitek. Lahko noč in srečno!
Čisto lepo napisan tekst, vendar pa, če vam smem predlagati bi lahko več pisali tudi o svojem ministrovanju in o načrtih vašega ministerstva. To večino (tudi mene) predvsem zanima. Morda je tista tesnoba, ko ugotavljate, da je bil kljub vsem napakam, vaš predhodnik boljši, ali pa še od kakšne podgane:)
Želim vam srečno novo leto, čim več vspehov in da boste ločili med svobodo govora in sovražnim govorom.
moj predhodnik res ni bil tako slab.V omari mi je pustil eno steklenico
Je že vedel, s čim Vas bo najbolj osrečil.
Sašo
sasobra@hotmail.com | 86.61.33.218
Resda sem malo pozno zasledil to temo, bom pa kljub temu napisal moj pogled na novinarstvo. V prvi vrsti bi bilo potrebno na področju novinarstva urediti licenciranje. Stanje, kakršno danes vlada v medijih, bi lahko označil kot porazno. Novinar je danes lahko že vsak, mislim samooklicani novinar. Ob tem se sprašujem, zakaj sploh imamo na FDV študijski program novinarstva, pa medijske komunikacije na FERI-ju. Koliko je v medijih delavcev, ki se imajo za novinarje, pa sploh nimajo primerne izobrazbe. Sam sem po izobrazbi novinar in sem se odločil, da bom poskusil it v bolnišnico in opravljati delo zdravnika. To je eden od dejavnikov za anarhijo v medijih, ker se cena novinarskega dela znižuje, če se ti že odpre priložnost za delo v medijih (če dvomite v to, mi prosim sporočite, kdaj je bilo npr. na zavodu za zaposlovanje razpisano kakšno prosto delovno mesto novinarja, ali pa kolikokrat je razpisano v roku enega leta). Ker novinarji pograbimo vsako (redko) priložnost za delo, smo pripravljeni delat pod pogoji, ki nam jih postavijo uredniki, delodajalci. Slednji so pod pritiski oglaševalcev, ker je nenazadnje medij podjetje, ki se mu gre, da bi pozitivno posloval. In je začaran krog sklenjen. Kako dolgo se bomo vrteli v tem krogu?
Saš,
se vam/ti opravičujem, ker sem slabo “krmarila” komentar in ga pomotoma/zaspano zbrisala oziroma odbrisala. Tako ste vi postali jaz. Če vam moja neveščnost ni po godu, vas vabim k nadaljevanju komentiranja. No ja, tudi ne glede na to…
Saš,
marsikaj drži, kar navajate v zvezi s (sodobnimi?) vprašanji glede spodnešene kredibilnosti medijskega prostora in novinarskega dela v njem. A, če govorimo o tem – razlogi niso enoznačni. Kaj je dobro/ prav in kaj ni, naj bi se “reguliralo” znotraj branže same. Torej z jasno artikulirano kritiko in analizo…Tovrstna avtoregulacija bi koristila vsem – tako javnosti (s politiko vred), kot tudi samemu novinarskemu cehu. Je lahko boleča, lahko se ujame v past pristranskega obračunavanja ….Sicer pa so dobri vzgledi – in teh, priznajva, ni malo – še najboljša pot.
Majda,
danes sem slucajno (oziroma zato, ker sem na Vest.si slisal da imas blog) nasel tvoj blog. Rad bi ti poslall nekaj slik na tvoj elektronski naslov. Zal, ga nisem uspel najti.
Ne, ne naj te ne skrbi…. ne bi ti poslal XXX slik.
majda.sirca@gov.si