Aroganca je blaga beseda za način, kako se Ministerstvo za kulturo loteva nevladnih institucij, ki že skoraj tri desetletja domujejo v stavbi na Metelkovi 6. Sedaj jih na grob način mečejo ven – tudi s pojasnilom, da ministrstvo stavbo »potrebuje zase«, češ da jo bo zaradi dotrajanosti obnovilo, od uporabnikov pa zahteva, naj sporazum o izselitvi podpišejo v roku osmih dni, sicer bo na njihove stroške ubralo sodno pot.

Gre zgolj za aroganco, ali tudi za kaj drugega? Vse skupaj velja namreč razumeti tudi v kontekstu večkrat izraženih nestrpnosti oblasti do nevladnega sektorja in njihove umetnosti. Razlaga, da ministrstvo potrebuje stavbo zase je (tudi pravno) nesprejemljiva. Obstaja kakšna strategija, načrt, sklep, odločitev glede njene uporabe razen prvotnega sklepa vlade iz poosamosvojitvenega obdobja? Ne, ne obstaja. Recimo, da se ministrstvo želi s svojim uradništvom širiti na Metelkovo 6. Če gre za to, je odločitev popolnoma mimo, saj je bil celoten kompleks vojašnic na Metelkovi – tako tistih na severu kot na jugu – ob osamosvojitvi namenjen kulturnim dejavnostim, ne pa uradom ministrstva ali njegovih organov v sestavi. Ta odločitev je bila takrat dobra, četudi se je marsikdo muzal, da kultura pridobiva staro vojaško zidovje, ki ga ni prav poceni obnoviti. Je pa res, da vse ex vojašnice na Metelkovi niso naselili v skladu s takratno odločitvijo, da bodo v nekdanjih vojašnicah zavodi s področja kulture. V štirici so tako prostori ministrstva (ZVKD, INDOK center, knjižnica etc.), kar ni bilo, žal, nikoli preseljeno drugam.

Torej, če sedaj MzK namerava v prostorih na Metelkovi 6 početi kaj po svoje – kaj pa vem, lahko stavbo prodajo, z njo poplačajo kakšne “dolgove” ali jo naselijo s svojimi prijatelji – bi bilo to v neskladju s prvotnim namenom kompleksa.V kolikor MzK meče najemnike na cesto zaradi obnove stavbe, pa gre za drugačen problem. Namreč, če nameravajo stavbo obnoviti je odločitev dobra, saj potrebuje sanacijo. Resda je načrtovana v popolnoma neprimernem času in brez dodatnih scenarijev, ki bi zaščitili nevladni sektor in menda tudi brez rezerviranega denarja. Obnovo smo načrtovali pred desetimi leti takoj zatem, ko se je zgradila oziroma obnovila (pred)zadnja vojašnica, namenjena Muzeju sodobnih umetnosti (MSUM), ki je še spadala v kvoto spoštovanja arhitekturnega natečaja iz leta 1992, na katerem so zmagali Groleger arhitekti. Metelkova 6 ni bila zajeta v ta natečaj zato smo se leta 2009/10 odločili, da ostane taka kot je bila kot vojašnica, da pa se obnovijo podstrešni prostori in klet (s čimer bi dobili več prostorov za nevladnike), da se vgradijo dvigala, uredijo skupni prostori, energetska sanacija in po vzoru dunajskega MuseumsQuartier-ja tudi poskrbi za ustrezno ponudbo hrane in druženja. Najemniki so se sicer prestrašili in z obnovo niso bili srečni. Oblasti se pač po definiciji ne zaupa. Bilo je precej nelagodja, saj so se bali, da se ne bodo mogli vrniti v prostore, ki so jih dolga leta najemali. A smo se pogovarjali in skupaj iskali rešitve. Ponudili smo nadomestne prostore v Tobačni (sklenili sporazum z lastniki za časa obnove), iskali kreativne rešitve s podjetjem Trimo in upoštevali njihove pripombe pri posegih v stavbo. Vse se bi dobro izšlo, če mandat ne bi bil prekratek.Želim le povedati, da so načini doseganja rešitev lahko različni.

Če bo MzK sedaj spoštovalo dialog in ne netilo sovraštva, bi se lahko zgodba dobro končala. Lahko se pa konča tudi tako, kot mi pravi eden izmed številnih kletnih tviterskih komentatorjev: »Edino pravilno, levo golazen je potrebno uničit za vedno!«

FB, 20.10.2020