Seveda predlagane horuk spremembe medijske zakonodaje ne vodi razmislek temveč interes, podložen z zlobo. Misliti pomeni razumeti obče sisteme varovanja svobode izražanja in javnega dobrega. Zloba pa pomeni spregled teh demokratičnih postulatov v prid lastnih interesov in ciljev.
Za kaj gre? Interes vladajočih je nadaljevanje in utrjevanje oblasti. Ker je to lažje ali sploh možno ob kimajočih in odvisnih medijih, so na hitro zmetali skupaj rešitve, ki nimajo logike v strokovnih naslombah, analizah in poznavanju medijske krajine, temveč v čeznočnem cunamiju, s katerem masakrirajo več muh na en mah.
Tu jim je potrebno priznati brutalno veščino, ki jo spodobne politične opcije, ki so v preteklosti analizirale, javno debatirale, vključevale v diskusijo vse vetrove in vse strokovne podlage, niso nikoli imele.
Masaker je torej zvit: da se znebiš vodstva javne radiotelevizije, za katerega premier javno pove, da mu ne zaupa niti toliko kot je črnega pod nohtom, oslabiš celotno javno inštitucijo. Vzameš ji denar ne da bi sploh razumel zakaj ga inštitucija potrebuje in kaj – razen v info programih – sploh počne. Zasežen denar, preusmeriš k drugim medijem, po vsej verjetnosti njim kompatibilnim, lahko komercialnim, lahko propagandnim, lahko medijsko nepismenim, lahko tudi takim, ki so v solastništvu vladajoče politike. Da RTV Slovenija ne bi imela prelahkih argumentov na ustavnem sodišču, češ, da za isti prispevek ni mogoče vseh nakrmiti, ji zvišaš možnost obsega oglaševanja, kar pa je po definiciji sprto z javnimi radiotelevizijami, ki jih tudi omejen delež oglaševanja ločuje od komercialnih postaj. Ampak, če povečaš obseg oglaševanja javni radioteleviziji, se posledično oslabijo komercialne televizije – torej še en zamah v verigi cunami učinkov.
Zgodba s posegom v zakon o STA, ki vse od nastanka leta 2011, ni imel niti enega problema, ker je bil pripravljen strokovno, premišljeno in brez možnosti mutenja po osredni tiskovni agenciji, je tudi prosojna. Tudi tu jim gredo na živce vodstvo in želje po obvladovanju izvora novic. Slovenska tiskovna agencija je namreč bazična posredovalka ključnih informacij za domač in tuj prostor. Vladi predstavlja sedaj problem visok prag večine v DZ za imenovanje članov/članic Nadzornega sveta, ki imenuje direktorja/direktorico STA. Da bi ruknili sedanje vodstvo sicer dobro delujoče agencije, so zakon prikroji njihovem apetitom in račun izstavi še RTVS, mogoče tudi v želji, da se vsi mediji med seboj posledično še pokoljejo. Kajti vedno težje jim bo.
To je seveda le nekaj opazk, saj je arzenal zvitih & zlobnih in škodljivih daljši. Če jih uveljavijo pomeni, da jih je prostor vreden. Kajti v preteklosti se je znalo rušiti smele in kakovostne rešitve, znalo se je čakati deset let, da se bo kaj potrebnega izboljšalo, znalo se je debatirati o strategijah in tudi pogoltniti to, da jih ni bilo.