V prejšnjem blogu sem navedla nekaj pomenljivih misli iz intevjuja z državnim sekretarjem ex ministrstva za kulturo, Aleksandrom Zornom, ki je bil objavljen v Pogledih. Pogovor se zaključi z zanimivo Zornovo trditvijo, ki gre nekako takole, da bo RTV prispevek ostal kljub krizi nespremenjen in prav je, da del tega denarja dobijo programi, ki so tudi v javnem interesu.
To pomeni, da bo v kratkem prišla na mizo kakšna novela – bodisi zakona o medijih, bodisi zakona o RTVS, ki bo odtrgala del naročnine za obstoječe programe posebnega pomena. In voham, da bo kmalu v javnem interesu tudi Siol TV ….
Da se prispevek ne bo spreminjal je večkrat poudaril tudi minister ex ministrstva za kulturo, kot tudi koalicija pred volitvami. Seveda bi bilo vsako spreminjanje dajatve za zavod v nasprotju z na referendumu zavrnjenim zakonom o RTV, kjer je bilo predvideno, da se prispevek usklajuje z rastjo življenjskih stroškov. Pa tudi v neskladju z ravnanjem prejšnje Janševe vlade, ko – kljub veliki stiski hiše – ni spreminjala naročnine, saj bi se na ta način izneviila predreferendumski mantri, da bomo dobili boljši program za manj denarja (nižji rtv prispevek). Kot vemo, je ta zamrznitev porinila RTVS v hudo stisko. zato smo v prejšnjem mandatu (nevšečno) najprej povečali prispevek za 1 euro, kasneje pa spremenili oziroma želeli spremeniti zakon o rtvs. In tudi vemo, da je zavrnjena referendumska odločitev pripeljala do krajše in marsikomu težko razumljive pravne praznine, ki jo je bilo potrebno kasneje pokrpati.
Razmišljanje, da je na RTVS preveč denarja, kar eksplicitno in večkrat pove minister ex ministrstva za kulturo, pelje v več smeri. Naj špekuliram (ali tudi ne):
Kot prvo, mehča vstop nove televizije, ki jo pripravlja “monopolni” operater.
Kot drugo, brez poznavanja realnega finančnega stanja na RTVS in brez razumevanja njenega poslanstva, zmanjšuje njeno samostojno funkcioniranje (ne prvič, naj spomnim na omejevanje avtorskih honorarjev!) in namenska sredstva všečno prenaša (drobi) drugim, ki takega poslanstva nimajo in tudi ne morejo imeti.
Kot tretje, očitno je, da jim logična – in v nesprejetem Zmed strokovno izpiljena rešitev podeljevanja koncesij regionalnim programom – ni primerna.
Kot četrto, nedvomno gre za močan angažma lobijev. Enkrat se je že izkazal, a ga je ustavno sodišče orazumilo.
Kot peto, utrjuje misel, da se vpeljuje edinstveni evropski medijski model.
Kot šesto, skomine nad mediji ne minejo: enega oslabiš, druge okrepiš, ker si vse zelo želiš!
Kot sedmo: verjamem v sedmico in da so ta sklepanja prej fantazijska kot resnična. Se motim?
Plačuje se prispevek za RTV, da so lahko šli v Baku iskat predzadnje mesto! 🙂
Držijo govorice, da so na RTV zaposleni tudi ljudje, ki nič ne delajo? Po liniji politični? Bi se tu dalo malo kaj prihraniti?
vprašanje za šefe in šefinje