Nekoč samostan, potem vojašnica, zatem večletna praznina. Ni lepšega, kot to, da se stvari – četudi ne čez noč – tako radikalno obrnejo na glavo.
Torej, da se popolnoma devastirani prostori napolnijo z najbolj žlahtnimi in igrivimi vsebinami – z dejavnostjo, ki je namenjena mlademu, iluzij in odprtega duha potrebnemu občinstvu.
Res je, trajalo je dolgo in odločitve kje, kam, zakaj in kako postaviti lutkovno gledališče niso bile preproste, še manj pa enoznačne. Lažje se je odločiti za gradnjo nove stavbe kot za obnovo stare. Ohranjanje arhitekturne dediščine namreč ni le dražje, temveč tudi zahtevnejše.

Toda izplen obnavljanja obstoječega, zapuščenega in propadu usojenega je na koncu dvojen:
Obogatila se je gledališka in scenska dejavnost, hkrati je Maribor dobil (oziroma bo z dograditvijo avditorija, cerkve Marijinega vnebovzetja in umetnostne galerije) dobesedno nov oder…novo teraso, nov »kulturbezirk«, ki ga pomaga oblikovati tudi država.

Zgolj zaradi popravka župana, ki si za nagovor Ljubljane rad sposodi tisti znani izrek, da je izplen države pri sofinanciranju občine nič Eur – naj povem, da je MK za ta objekt prispevalo skoraj 2.800. 000 Eur.
Pa tudi, da bo na obnovi in adaptaciji Mariborskega gradu participiralo 3 milijone Eur (iz naslova operacij prenove in obnove, celostne revitalizacije in modernizacije kulturnih spomenikov v lasti občin 2010-2012)
Pa tudi, da Mk za umetniške projekte in programe na področju kulture participira v letošnjem letu (brez sredstev za EPK in vključujoč večletne programske razpise) skoraj 13 milijonov
Pa tudi, da smo se zavezali k prednostni podpori Umetnostne galerije, Osrednje knjižnice, programu Evropskega uprizoritvenega centra, reševanju problematike mariborskega Arhiva….Skratka, lahko rečem, da se včasih počutimo, kot, da smo ministrstvo za kulturo za Maribor.
Kar je seveda je v luči prihajajoče EPK tudi razumljivo. Tu se »itak« včasih počutimo tudi kot »biriči«, ki kar naprej gledajo na prehitro hitečo uro.

Ampak, dragi lutkarji, dragi gledališčniki – danes oziroma v oktobru, ko boste tu zares zaživeli – je to vaš dan. Dobili ste najlepšo in najbolje opremljeno hišo za vašo dejavnost v državi.
To je največja investicija mesta v prihodnost. Ne govorim o materialni plati te investicije, temveč o možnostih, ki jih bo razpirala vsem tistim, ki jim duhovna plat lahko spreminja in lepša življenje.
In to za lutke nedvomno velja. Z njimi se namreč srečamo takrat, ko smo kot pivnik, ki srka življenje: v mladosti!