Podelitev Steletovih nagrad 29.03 2010 Narodna galerija
V èasu, ki naplavlja veèinoma »plastiène« in trivialne zvezde je prav (in nujno), da opazimo tiste ljudi, ki sijejo v odsotnosti reflektorjev èeprav znajo reflektirati sedanjost in preteklost; Üe veè: s svojim znanjem in zagnanostjo ustvarjajo most med preteklostjo in sedanjostjo, med opredmetenimi in duhovnimi vrednotami.
Kajti preredko poudarjamo, da je dediÜèina vrednota in kljuèna oblikovalka naÜega prostora in naÜe kulture.
Od piÜèalke iz Divjih Bab do sodobnega videa, smo vklesani v kamnite zidove in virtualne svetove.
Zato sem lansko leto na tem mestu dejala, da boste – spoÜtovane vestalke in skrbniki kulturne dediÜèine, kos vsem frontam nestrpnega èasa le, èe vas ne bo spodnesla nobena sla po neprimernem brisanju spomina.
In bojazni pred brisanjem spomina dandanes ni malo, saj smo dnevno porinjeni pred brutalne odloèitve kaj varovati in kaj ne. Kaj dedovati in kaj ne. Kaj predelati in kaj ne. Kaj shraniti in kaj ne. Kaj zamrzniti in kaj ne.
Pa tudi: kako varovati in nadgrajevatiů. kako v 21. stoletju ohranjati reminiscence na èas, ki ga ni veè in jih hkrati vtkati v èas, ki ×eli ×iveti svoje lastno, novostim odprto ×ivljenjeů..in kako ob pritiskih komercializacij in neznanja vztrajati pri evoluciji vzdr×nega razvoja.
Ne pretiravam, èe pravim, da daleè pred modo uèite ekoloÜkega odnosa do ohranjanja starih naèinov bivanja – njihove vsebine in ne zgolj materiale ali oblike.
In tudi ne skrivam, da vas moram(o) pogosto jemati v bran pred tistimi, ki bi v to de×elo radi vrezali z neobèutljivo roko, ki ne loèi med torto in hamburgerjem.
Narodni dom vseh Slovencev, danaÜnja Narodna galerija, postavljen kot duhovni dom naroda in kulture, je idealen simbolni kraj za podeljevanje Steletovih nagrad.
France Stele, umetnostni zgodovinar, pesnik, topograf, akademik, profesor mojih profesorjev in prvi profesionalni konservator naÜe de×ele v èasu, ko ta Üe ni imela svoje univerze, kaj Üele slovenskih dr×avnih institucij, je idealen uèitelj tudi za danaÜnji èas. Izjemen znanstvenik, poliglot, veèni iskalec, likovni kritik, predvsem pa èlovek terena, je prehodil vso Slovenijo in z zgledom uèil generacije naslednikov, danes zdru×enih v Slovenskem konservatorskem druÜtvu.
Podeljevanje Steletovih nagrad stopa v tretje desetletje. Posebej bi se rada zahvalila nagrajencu. Desetletja je bil eden od stebrov slu×be za varstvo dediÜèine, delal je kot konservator in organizator. Moj poklon tudi vsem trem, ki so prejemniki priznanj. VaÜe raznoliko delo: neposredna prenova objektov v Mekinjah, prostorsko in medmre×no podprt register nepremiène dediÜèine in celostna promocija dediÜèine in konservatorstva so elementi, ki jih ministrstvo podpira in jih bo podpiralo kot gradnike slovenske in evropske kulture.
A ni dovolj – in Üe zdaleè ne vse – èe se pri tej podpori vidi le ministrstvo (dr×ava). Sploh, ko govorimo o promociji in tkanju vedenja o kulturni dediÜèini med ljudmi. Ko bo kultura (spomina) v medijskem in drugem javnem prostoru videna dlje od gladiatorskih iger, bodo ljudje bolj zaupali okolju v katerem ×ivimo. In s tem ga bodo bolj cenili in ljubili.
NaÜa raznovrstna kulturna krajina in njena nadgradnja z gradovi, mestnimi jedri in cerkvami je bit prostora, imenovanega domovina. Rakièan ali HompoÜ, Strmol in Sne×nik so dokaz, da konservatorji in njihovi sodelavci znajo in zmorejo. BleÜèava Quaglijevih fresk ali po potresih znova vznikla Javorca, Pleènikove osve×ene palaèe, nove vsebine dvorca na Ravnah, v kne×je mesto vtisnjena celjska knji×nica so naÜ ponos.
Evropi smo lani na konferenci o dediÜèini predstavili sve× pogled na njeno celostno varovanje, v prenovljeni secesijski dvorani sredi Ljubljane pa novembra s kolegi vseh dr×av jugovzhodne Evrope z Ljubljansko deklaracijo dokazali, da kulturna dediÜèina prva presega meje in predsodke. NaÜa vloga v projektu imenovanem Ljubljanski proces je odmevna in zahtevna. Postajamo pomembno gibalo vzpodbujanja varovanja kulturne dediÜèine v dr×avah, ki Üele vstopajo v evropsko zdru×bo.
Vedno bolj in bolj premiÜljeno se sreèujemo s sintezo ohranjanja ×ive nepremiène in premiène dediÜèine ter njene nadgradnje. DediÜèina je ob tem materialna vrednota, primerjalna prednost, mo×nost boljÜega pre×ivetja in ne cokla razvoja. Bled ×ivi s podobo in vsebino gradu ter cerkvice na otoèku, Portoro× je lahko monden samo s hotelom Palace in slovenska obala bi bila prostor skladiÜè in plinohramov brez Kopra, Izole, Pirana, brez solin ter kipov forme vive. Äe kratek sprehod po prostorih Narodne galerije potrjuje skrb za Gangla in njegove spomenike, za reÜevanje Robbovega vodnjaka in nadgradnjo prenove trgov ne le v Piranu. Na drugi strani ceste je spoÜtljivo modernizirana Moderna galerija, ki je bila do pred nekaj dnevi dostojno razstaviÜèe za Zorana MuÜièa, danes za karikaturista Toma×a Lavrièa in arhitekta: Marto ter Franceta IvanÜka.