24. oktobra 1917 je začela kobariška bitka, poslednja bitka na Soči. Od kar obstoja Kobariški muzej – in to je že skoraj dvajset let – se spominjate tega dneva, ki – pomenljivo –  po dnevu sovpada tudi z obletnico OZN, ki je nastala 24. oktobra 1945. in temelji na načelu kolektivne varnosti, spoštovanju človekovih pravic, humanitarnosti  in uveljavljanju mirovnih procesov.

Vojna in mir je tako vsakoletno sporočilo kobariškega srečanja, kobariške sobote.

To ni le priložnost priprave vsakoletne razstave, predstavitve vaše letine, obogatitve zbirke in  sodelovanja z domačimi in tujimi ustanovami.

To je predvsem  priložnost, da o miru razmišljamo v luči vojne.

Da se pomirimo, ker imamo mir.

Da se vprašamo zakaj ga drugi nimajo in kaj lahko naredimo za to, da se svet strezni.

Da ne divja v pogubo, ki  ni nujno, da ji botruje le orožje, temveč tudi nespoštovanje pravic drugega, nespoštovanje svojega okolja, planeta, soseda….ali pa tudi nespoštovanje samega sebe.

Kajti človek prevečkrat ne zna ali zmore poiskati tudi svojega notranjega  miru.

Zagotovo  je soočenje s tem, kar nudi muzej  dober izziv za razmislek o nemirnosti našega vsakdana in časa, v katerem tako »furjasto« drvimo; prevečkrat nezadovoljni s seboj in drugimi.

Pogled na orožje, smrt in na zavedanje konca – konca najbolj dragocene stvari, ki jo premore ta planet – življenja torej…. pogled na vse te strahote civilizacije, nas lahko le sili k spoštovanju drug drugega in v ljubezen do drugega.

To je največ, kar lahko damo sebi in drugemu.

Kobariški muzej daje ogromno. Tudi vzgled. Državi sporoča, da lahko skupina ljudi z vizijo in voljo naredi veliko. Več kot institucionalno preskrbljen muzej. V Kobaridu dokazujete, da ni vse v rokah in v naročju »matere države«, temveč v rokah iščočih ljudi, v dobro organiziranih in  pravilno načrtovanih  projektih.