Prihajajo mi linki na Družino in Možino, češ, preberi si enega najbolj pikantnih intervjujev z vodstvom rtv v zadnjem času. Linki pričakujejo vračanje udarca, meni pa se ne da…v bistvu tudi zato, ker se mi mrakoben um televizijskega direktorja počasi že smili. Vidim ga, kako odhaja spat in se mu pred očmi prikazujejo nekakšne Zaresne more, slutim ga, kako odhaja v posteljo s sulico in nakovalom v roki in čutim ga, kako se znoji, ko se v sanjah bori s svetlimi silami, ki sproti topijo njegov spomenik.
Saj veste kako je tisto v sanjah: tečeš, tečeš, a noge so kot iz betona… Hudo…In ga vidim , kako beži k očetu njegovega zakona, ki mu tam v daljevi maha s tabelami, plonk listi, nacenejšo in najjaboljšo televizijo, z govejo juho, uravnoteženostjo, zvestimi programci, lojalnimi nadzorniki…želi prijeti za roko drugega očeta, da bi mu ponovno potrdil vdanost…
A kaj, ko za njim leti cela truma vesti, ki maha z nekimi drugimi tabelami: nepopolne kvote produkcije neodvisnežev, nek odrezani bančni papir, zapisniki varuhinje, obupno padajoči stolpci gledanosti, številke o nalaganju razvojnega denarja v nerazvojni program, več kot miljonska cifra o neprimirno prevedenih plačah, tožbe, odhodi najboljših, nareki slabšim…
In ta vest se reži.
“Kaj hočete od mene?” vpije negibno tekajoči, in zavrača: “Dal sem vam slovenske telenovele, da se ne bi trapili z mehiškimi, vam dokazal, da je to res razvoj slovenskega intelektualnega uma, ki je vreden denarja, namenjenega tehnološkemu napredku….,mularija je bila vesela novega termina za risanke ..dajem vam novo raziskovalno nanizanko, potem ko je pač strastna morala v kot…dajem vam vsak dan Ultra dozo profesionalnega raziskovanja, ki je takorekoč veliki pok naše hiše, gostim celo novinarje iz pop arta…delam najbolj neodvisni medij v državi…kaj torej hočete od mene?”
Predstavljajte si, kako je to v sanjah, če so noge prilepljene na tla, za teboj pa horda seštevkov, ki te ne razume. Kaj vem, ali jutranji tuš lahko spere nočni znoj in odplakne račune…Ne boste rekli, da je lahko živeti s tako zaresnimi bremeni. Dobro je, da ga vsaj Družina razume, si rečem.
jaka,ne da se mi pisat popravkov in odgovorov na intervju. Se mi pa da pisat popravke zakona, ki so edina prava pot do tega, da se ti bo dalo še hodit na volitve
Ali bo pri pisanju popravkov zakona sodelovala tudi javnost? Kdo je ta javnost?
stroka. Brez takoimenovana
Ali ima ta stroka imena in priimke?
Po čem pa človek prepozna stroko, ko jo vidi na ulici?
Kako človek postane stroka?
(Ne)strokovna vprašanja
Lepo. Naj Vašo sodbo razumem v tem smislu, da vi odločate o tem, kaj je strokovno in kaj ni, kdo je stroka in kdo ne?
Stroka ne more pisati zakona. Kolikor je meni poznano, znajo zaenkrat pisati samo ljudje. Pa še ti ne vsi.
Če pri pisanju sodeluje javnost, potem me pač zanima, kdo je ta javnost in kako človek postane del te javnosti. Morda imam tudi jaz svoje mnenje o medijih. Tudi mene se tičejo, če ne drugega, vsaj preko položnice, ki jo dobivam od rtv.
torej, z besedo na dan, dragi človek
Kako človek postane stroka? Najverjetneje z ustrezno izobrazbo??? Simon, kdo pa naj odloča o tem, kaj je strokovno in kaj ne, če ne ministrica? Zato jo imamo in zato jo bomo na koncu mandata ocenili. Vsekakor se nas vse plačnike prispevka tičejo in imamo svoja različna mnenja, vendar kam bomo pa prišli če bodo zakone pisali razni Brankoti iz Kranja ali pa Micke iz Bizeljskega? Mimogrede, Majda hvala za odgovor, upanje ostaja. LP, Jaka
Tole je pa največji primitivizem, kar sem ga kadarkoli videla! V Polju so strokovnjaki, ki pomagajo pri fobijah tipa”Vidim ga, kako odhaja spat…”, ali pa “slutim ga, kako odhaja v posteljo…”, ali pa “čutim ga, kako se znoji…”.
Tipična levičarska dvoličnost. “Klerikalce” in “desničarje” lahko popljuvamo brez zavor in najbolj primitivno kar se da, ker smo levičarji “strpni” in “toleriramo” drugače misleče.
Spoštovana Majda Širca, vi ste sramota za kulturo! Zares sramota.
Draga Majda, v celoti podpiram vaše zapise o kupleraju, ki sliši na ime RTVSLO. Pa tudi o Možinah, Grandah, Dežmanih, Kavčičih, Vasletih, Balantičih, farjih in podobnih tičkih, ki gnezdijo v tem javnem zavodu ali v njegovi donosni okolici.
V isti sapi pa izražam svoje globoko razočaranje zaradi vašega podpisa pod zadevo Kolizej, čeprav je bilo že pred leti jasno, da bo gospod Anderlič svoje dosegel, ne glede na to, kdo bo sedel v vašem zdajšnjem gugalniku. Končni rezultat je bil znan že tedaj, ko je gospod Anderlič začel sponzorirati gospoda Brleka, ki sliši tudi na ime Festival Ljubljana. Lahko le upam, da vaš mož, spoštovani arhitekt (če se ne motim?) ni podprl vaše odločitve. Čeprav bi rekel, da so tudi med arhitekti, ki so si odrezali svoj kos potice, dobri lobisti.
Zna biti, da vam bo nekoč v prihodnje žal za kolizejski madež v svojem CV. Pa čeprav le tedaj, ko se boste iz Šiške pripeljali v Center, pa nostalgično iskali odprt pogled na ljubljanski grad.
Lep dan in pokončnejšo držo od vašega mlačnega šefa, ki je najbrž edini krivec za to, da lahko pišete o kupleraju na RTVSLO.
(znanec) Milan
Milan,
kolizej bi se kmalu porušil sam – vsaj tako govorijo študije. Pod seboj je že zrušil ljudi.
To je že davno zamujena priložnost. Žal.
Gospa Majda, nisem čisto prepričana, da je tole primeren način za označevanje osebkov, ki jih morate po službeni dolžnosti procesirati.
Čisto vsi, ki imamo kolikor toliko kreativno službo in delo, se srečujemo z ljudmi, ki jih najraje ne bi videli, s katerimi nimamo nič skupnega, s katerimi se ne želimo pogovarjati, pa se moramo. On daily basis. Pa veliko nas po službeni dolžnosti izve marsikaj, pa potem tega ne nakazujemo v dvoumnih fragmentih. In tudi javno ne razlagamo, kaj si o kom mislimo. Včasih je pametneje kaj zadržati zase.
Vam, gospa Majda, nič ne zavidam. Imate delo, znotraj katerega morate tudi razreševati vrsto zgodb in nepravilnosti javnega zavoda RTVSLO. Ta opravila verjetno niso prijetna, ampak, da se razumemo, če je to prijetno ali ne, to ne javnosti (posebno) ne volilcev (posamično) ne zanima. Ali je stvar opravljena in kako je ali pa ni opravljena in zakaj ni. To nas zanima. Zakaj ste šli, za božjo voljo, tule na blogu označevati Možino et consortes z nekim literarnim formatom? Pa s tem samo dajete štof janšistični provinienci, da tuli sredi poletja v stilu: a vidite, kakšna je nova oblast, a to je nova politika? To, da janšistična provinienca tak stil označevanja svojih ne-somišljenikov konsistetno prakticira ves čas, je seveda “postranska zgodba”.
Če pa se vrnem na glavno zgodbo – pri delu ima človek opravka z mnogimi, ki jih ne bi na noben način izbral – in ta pritisk je resda treba nekako spraviti ven. Ampak niso vsi načini enako primerni. Tenstanje “možine in družine” na blogu se meni ravno ne zdi produktivno. Ker, kot sami pišete, tole se zdaj seli v misel in sanje in more… in zdaj je pa že na spletu in od tu ne bo šlo in do nadaljnjega se bodo ljudje na tole sklicevali. Škoda. Pa dajte raje s svojimi nekompatibilnimi službenimi stiki opravite tako, da si kupite boksarsko vrečo in jo popoldne malo “nabutajte”. Dela stvar čudeže, glava je lažja, telo pa gibko in poskočno. Lažja glava bo tudi bolj lahkotno našla rešitve kot pa glava, ki jo “možina preganja v sanjah”. Konec koncev, toliko lepših moških je, o katerih lahko ženske fantaziramo in je že zaradi tega škoda, da si možgane pri tem prijetnem početju obremenjujete z “možino”.
Kdaj pa se boste zavedli, da vam (strankam v koaliciji) razne barbare brezigar in različna nesposodna vodstva (tudi RTV) izredno škodijo.
Laži (GG) pridejo in grejo. Male, nepomembne laži so kmalu prekrite z večjimi lažmi iz stranke SDS.
Sramota vodstev javnih podjetij, zavodov in tožilstva pa ostaja in dnevno najeda koalicijsko verodostojnost in obljube.
Kje so spremembe, kje je odgovornost?
Za Pahorja že vem. Nikoli več, kar se mene tiče.
Spoštavona Majda, v kupleraju prostovoljno plačaš – da uživaš – užitek ob gledanju aktualne tv nacionale se hitro spremeni v nočno moro.
Spet ta Blantič omenjen, spet je bil danes ob 2 na tv nacionale.
Kdaj se bo to nehalo?
Če stroko določi minister (ministrica), potem ne dobimo strokovnih rešitev, ampak politične.
Potem gre samo za to, ali bodo zmagali naši ali vaši. V taki igri ponavadi zmaga tisti, ki je bolj grob, ne tisti, ki ima bolj prav. Gospa ministrica s svojim ravnanjem v primeru RTV to zelo lepo demonstrira to logiko – dostojen in pameten človek bo raje odnehal, kot da bi prenašal tako nizkotnost.
Opustošenje v deželi pa je vedno večje.
Majda, nihče ni govoril o tem, da je rušenje Kolizeja vprašljivo! Tisto kar nas, Ljubljančane (in estete) muči, je, kaj bo zraslo na pogorišču. Če nič drugega, bo novogradnja zaprla pogled na ljubljanski grad. Nisem iz stroke, predvidevam pa, da bo prostor od Leva proti središču mesta slej ko prej pešcona. Vsa mesta, primerljiva z Ljubljano (Salzburg za primer) še kako pazijo na ohranitev (starega) mestnega središča, za arhitekturne novotarije in eksibicije pa je zadosti prostora izven tega omejenega in dragocenega področja. Mislim, da je skropucalo od Metalke zadosten arhitekturni madež sredi Ljubljane. Ali res potrebujemo še enega?
Naslednje vprašanje, ki se zastavi neukemu opazovalcu, pa je: kdo, za vraga, v Ljubljani potrebuje še eno opero? Ali še eno gledališče? Ali karkoli že bo v tej Anderličevi piramidi. Kakor je enako nebulozno dejstvo, da se šjor Janković šopiri po gradbišču novega stadiona v Stožicah. Na čigav račun in za koga? Že stari bežigrajski stadion daleč presega zmogljivosti za naše upokojene nogometaše, ki se vso tekmo komajda privlečejo od enega do drugega gola. A zdaj sem že malo zašel, a ne?
Zdi se, kot, da si namenoma zavila s poti, in jo speljala na (samo)zrušenje Kolizeja. Vprašanja pa so povsem drugačna. Zakaj gospod Anderlič? Zakaj najprej mednarodni arhitekturni natečaj, potem pa požegnan projekt (že sam natečaj je predrag, da bi se ga človek lotil brez jasnih zagotovil, da bo tam njegova zidanica. Zakaj zgradba, ki se ne zlije z okoljem, ampak omeji pogled na ljubljansko ikono? Nekaj odgovorov se, žal, ponuja samih od sebe.
Tu se strinjam z Milanom.
Če že mora Kolizej proč, potem mora ostati vsaj njegova “kulturna kvota”, o kateri je tudi že govoril Jazbinšek.
Dogovor za Kolizej je pa nekaj, za kar je bilo treba imeti pogum in pamet in v tule je gospa ministrica izbrala najboljšo možnost. Oziroma, je že padla v situacijo, ko ni bilo mogoče izbirati dobrih idej in si moral izbrati tisto, ki je bila najmanj slaba. In za izbor najmanj slabe možnosti je treba imeti pogum. Je mnogo lažje reči nekaj v stilu, dajmo še enkrat stvari na mizo, dajmo še malo razmisliti, dajmo še malo trenirati transparentnost, še malo javne razprave, še malo natečajev, dajmo še malo zazidalca spreminjati, dajmo se še malo s Koželjem usklajevati in čakati na popolno rešitev v popolnem trenutku…In vedeti, da tega ni, ampak da se vsaj izogneš kritikam za tisto, kar si izbral. In se pač nič ne zgodi.
In lahko ljudje iz stroke in ljudje, ki niso iz stroke gledajo na ljubljanski grad. In pri tem pozabljajo, da imajo v pokriti smeri tudi nebotičnik, pa se grad še vedno vidi. Pa zakaj bi pa morali čisto od povsod videti na grad. Iz Beethovnove se tudi ne vidi, pa kaj potem? Stopiš na Cankarjevo in evotigana se grad vidi.
Preganjati stolpnice samo zaradi preganjanja in zaradi tega, da se bo videl grad, tu ni kakšne dodane vrednosti. Zlasti zaradi tega, če se zaradi pogleda na grad v mestu dogaja eno propadanje ne-posebej-veliko-vrednega-objekta, v katerega se po logiki stvari zatečejo pijančki in narkomani.
Ampak glavno, da gledamo na grad…
Re: Simon
Potem pa najbolje, da ukinemo politični sistem, ki ga imamo, ter postavimo neko znanstveno fantastično strokovno vodstvo, ki bo ustanovilo strokovni svet za kulturo, pa strokovni svet za zunanje zadeve itn. (ojej, to je pa še kar malo socialistično razmišljanje, se opravičujem). Stroko ne “določa” ministrica, ona ima mandat, da strokovnjake izbira, se popolnoma strinjam s tabo, med našimi in vašimi. In temu sledi moje naslednje vprašanje: Le zakaj se tako potencirajo “vaši” in “naši”?
Nadaljevanje mojega komentarja pa več ne leti nate, Simon. Upam, da bodo to brali tudi komentatorji v drugih medijih (sploh tisti, na nivoju prejšnega ministra), glede na to, da je ta blog postal kar glavni kozarec trenutnih kislih kumaric. Vsi, ki ste danes borci v prvih peščenih vrstah z granatami in možnarji, mogoče bi za vas res bil najboljši minister Herr Branko. Vaša kultura je ravno za v Udin Boršt.
Milan, žal mi je, da mislite o RTVSLO kot o kupleraju. Žal mi je tudi, da se Majda ob tem ne postavi v bran delavcev javne televizije. Prav vi Majda najbolje veste, da maskerke in montažerke niso prostitutke iz javne hiše. Prav tako dobro veste, da lučkarji, kamermani itd. niso zvodniki. Če pa ste s tem mislili na vodstvo tega zavoda, pa prav dobro veste kdo in na kakšen način se ga izbira in koliko vpliva imajo na to zaposleni.
Pripravljate nov ZMed in nov Zakon o RTV. Srčno upam, da pri tem sodelujejo tudi metodologi, kajti prejšnji ZMed je pravo metodološko skropucalo.
Govorjenje o prej in potem, naših in vaših je jalovo. Odzval sem se na ministričin zapis, da bo stroka pisala zakon. Stroka zakona ne piše, pišejo ga ljudje, ki imajo imena in priimke. Jaz lahko tule napišem karkoli in me ministrica lahko celo pohvali za to, pa vseeno ne bom imel niti najmanjšega vpliva na zakonodajo.
Vse skupaj me skrbi zaradi metod, ki jih ministrica uporablja. Zakonodaja se piše na skrivaj, kar mi daje vtis, da bo prispevek “javnosti” v tem, da predloge bodisi pohvali bodisi ignorira bodisi se izkašlja.
Kot prebivalca Slovenije me je sram, ko ministrica na nizkoten način obračunava z nasprotniki na RTV. Pa ne zato, ker me skrbi duševno zdravje in nivo kulture nje osebno, ampak zato, ker zganja pogrom proti ljudem, ki ji niso všeč. S tem namreč daje vedeti vsem zaposlenim na RTV in drugod, naj bodo pridni in tiho, sicer…
p.s.
Prosim g. Širco, da sprosti iz moderatorskega limba vprašanje, ki sem ga zastavil 12.8. ob 11h.
kar lahko rečem na temo RTVSLO je to, da so Možine program v 4 letih spravili na poden…
Simona: vaš slog je zgovoren bolj kot si mislite; najbrž ne opazite, da izrazili ste prav tisto, kar besno napadate. Neomikani in brezsramni ste.
Majdi čestitam za še en pronicljiv blogovski zapis; v času, ko vsi govorijo “odkrito” – pa bi zanje in druge bilo bolje, da molčijo, ali vsaj ponosno ne razkazujejo svoje nespameti – so dosledni in zares pošteni misleci, ki pridejo do glasu v javnosti, precej izumrla, zagotovo pa preglašena vrsta med Slovenci.
Majdini blogovski zapisi sodijo med najbolj relevantne in pronicljive zapise v današnji Sloveniji; zaslužili bi si natis v najboljših časopisih; slovenski politični javnosti bi jih predpisal v obvezno branje.
Majda, dobro si jim podkurila. Še več, ti se pod svoje mnenje podpišeš, vodstvo RTV in njegovi “sestri v orožju” SDS in RKC pa sta se skrivali za kraticami v Slovenskem tedniku ter Ekspresu.
Rok: Ali se v Slovenijo vračajo časi, ko so bila zbrana dela vrlih voditeljev obvezno branje?
Eno je, če se ministrica znaša nad javnim uslužbencem, ki je v določeni meri odvisen od nje. Drugo je, če jaz povem svoje mnenje o njenem slogu.
Pingback: The L Files » Blog Archive » Zasebno, osebno in prisebno: Primer Majda Širca in novinarka Kanala A
Ta zapis samo kaže na to kako ste vi, spoštovana ga. ministrica obsedena z direktorjem TVSLO… S takim načinom obračunavanja z ljudmi s katerimi se pač ne strinjate pač samo kažete svoj nivo, in to vi, ministrica za kulturo, ki naj bi skrbela tudi za promocijo kulture odnosov in izražanja. Kultura ni to, da se lahko v imenu “moderne umetnosti” dopušča res vse kar ustvari vsak ki ima pet minut časa.
“Živim v družbi, kjer je svoboda izražanja eno od njenih temeljnih načel, blog pa je zame svoboden prostor izražanja osebnih videnj in občutenj.”
Vaša svoboda, gospa ministrica, ni v ničemer ogrožena. Upam, da vas vaša svoboda v ničemer ne ovira, da se vzdržite blatenja in občasno tudi molčite.
Mislim, da so politiki, ki morajo vsak preblisk v svojih možganih razglasiti vsemu svetu, zgrešili poklic.
“Živim v družbi, kjer je svoboda izražanja eno od njenih temeljnih načel, blog pa je zame svoboden prostor izražanja osebnih videnj in občutenj.” Odgovor ministrice
Vaša svoboda, gospa ministrica, ni v ničemer ogrožena. Upam, da vas vaša svoboda v ničemer ne ovira, da se vzdržite blatenja in občasno tudi molčite.
Mislim, da so politiki, ki morajo vsak preblisk v svojih možganih razglasiti vsemu svetu, zgrešili poklic.
Spoštovana AninaA, obžalujem, če ste neposredno prizadeti, še posebej zato, ker na tem blogu obstaja – redkim izjemam navkljub, – presenetljiva kultura dialoga.
Zakaj se strinjam z gospo Širca? Svojčas sem po službeni dolžnosti in na različnih ravneh sodeloval s številnimi delavci na nacionalki, od tehnikov do generalnega direktorja. Tisti, tedaj, ni znal slovensko niti govorit, pa je strankarsko odletel. Na Brnik. Ob teh srečevanjih sem se srečeval tudi s pojavi, ki ta javni zavod (karkoli že to pomeni?) spravljajo pod skupni imenovalec, o katerem teče beseda.
Vodstveni delavci, pri čemer ne mislim le na tiste, v upravi, so sklepali kompenzacijske posle: oni firmi nekaj ugodnosti na rtvslo, firma pa njim občuten popust pri nakupu kuhinje, avtomobila ali drugih dobrin tega sveta. Še hujši, za davkoplačevalce pa tudi opazno dražji so različni strokovni aranžmaji za poneumljanje Slovencev. To pa z drugimi besedami pomeni približno tole: osebek x sklene pogodbo za scenarij za televizijsko nadaljevanko, ki je ne zmorejo prebavljati niti zdolgočaseni vratarji na rtvslo v poznih nočnih urah. Scenarist y del honorarja odvede osebku x. A to je šele vršiček debiloljubne nadaljevanke. Osebek x mora zdaj imenovati režiserja, glavne igralce in številne druge sodelavce. Pri tem angažira enormno število zunanjih sodelavcev (za to usposobljeni zaposlenci rtvslo so medtem v okoliških bifejih), pri čemer se rit osebka x spet opazno odebeli. Pa na zaradi hrane, ampak zaradi denarnice na ritnem žepu. In potem so sredi antikvariata v domačem stanovanju vsi potrti in skrušeny.
Govoriti o ves dan polnih gostinskih lokalih okoli nacionalke je pravzaprav že perverzno. Pijančevanje in alkoholizem in nebrzdano flodranje so zaščitni znak te ustanove, zato je bilo edino presenetljivo spoznanje, koliko viskijev v enem večeru zmorejo celo tako (samo)imenovane tv dive?! Potem pa ljudje mislijo, da jim je žnable estetski kirurg skupaj vlekel.
Nacionalkini novinarji so tako zelo poceni. Moj nekdanji direktor je dejal, da jih je mogoče kupiti za kemični svinčnik, v svojem pretiravanju pa ni daleč od resnice. Ko smo želeli, da je kamera s katerega od športnih prenosov dlje časa zumirala transparent naše firme, je zadostovala bunda za režiserja. Včasih je bila dovolj že večerja, nekaj buteljk in vtis pomembnosti v družbi kakega direktorja ali / in politika. Ko smo se pogajali o ceni oglaševanja, je bil naš sogovornik polpismeni novinar, pri katerem je bilo cene oglasnega prostora mogoče regulirati s poslovnimi darili različnih vrednosti. Ker že omenjate maskerke, naj povem, da po naključju poznam eno, ki med delovnim časom (!) honorarno dela izven hiše.
Kdo ve, zakaj se množične ekipe RTVSLO pasejo po vsem svetu, zavoljo ene omavčane reportažice, ko pa bi bil bistveno cenejši nakup bistveno kakovostnejših reportaž bistveno verodostojnejših televizijskih hiš?
O vrhovnem vodstvu oziroma Janševih jurišnikih ni vredno izgubljati besed. Mogoče le nedavna ugotovitev dr. Repeta, da so dežurnemu domobranologu Dežmanu podelili kar interno doktorsko disertacijo (ki je, jasno, nima), da bi mu dali vsaj nekaj malega dvomljive kredibilnosti.
Lahko bil bil konkretnejši, zgodb in zgodbic je vsaj za eno berljivo knjigo. Pa nima smisla. Veste zakaj? Zato ker je rtvslo na mikrolokaciji enaka slovenski politiki, spajdašeni s slovenskim sodstvom. Ali pa slovenskemu sodstvu, spajdašenemu z odvetniško zbornico. Ali pa slovenskim gospodarstvenikom, spajdašenim s slovensko policijo. Ali pa slovenskim zdravnikom, spajdašenim z denarjem. Da ne nadaljujem, ker sem tudi sicer prekoračil vse norme blogerskega repliciranja. To, spoštovana AninaA, je tisti kupleraj od rtvslo. Ali pa, kakor ste prebrali med vrsticami, kupleraj od (rtv)slo.
Spoštovani Milan,
stvari, ki jih naštevate, so naravnost grozljive. Glede na kontekst naše “debate” bi bilo koristno vedeti, ali je praksa omejena na obdobje po letu 2005, ali se je to morda že prej dogajalo.
Kaj hočem reči? Sedanjemu vodstvu ne moremo naprtiti odgovornosti za organizacijsko kulturo, ki se je razvijala nekaj desetletij. Krivi so toliko, kolikor so sami podpirali to kulturo oziroma se ji niso uprli.
Sicer pa nisem zasledil, da bi gospa Širca v svojih prispevkih govorila o teh zadevah. Govorila je o ideološkem cenzuriranju, paranoidnih direktorjih in tako naprej.
Upam, da bo njen zakon o RTV hitro odpravil zlorabe, ki jih omenjate. Vendar mi nekaj pravi, da bo šlo predvsem za ideološke obračune, goljufije in nekompetenca pa se bodo nadaljevale.
Koliko ste pa stara pa v vašem t. i. življenjepisu, ne poveste. Sama samohvala, ki pa se, tako pravi nek ljudski izrek, teh vi prav gotovo ne poznate, pod mizo vala. Tako kulturo, ki jo vi producirate, pri nas pes v galopu sirje. Kajti ogromna večina ljudi je sposobna ustvarjati bistveno kulturnejše in lepše izdelke, kot kvazi umetniška srenja, ki jo zastopate vi. Ali pa ji pripadate, bolje rečeno. Da se vse te silne množice umetnikov ne afirmirajo, je vzrok samokritika in relno vrednotenje stvari. Taki kot ste pa vi in vaši trabanti pa teh lastnosti nimate in se vsled tega proglašate za umetnike. Sicer bi pa po vašem priimku sklepal, da ste nemškega porekla. Nek Širca je bil njega dni v naših krajih znan Volksdeutschar…