Olala, že skoraj en mesec nisem kliknila na Napiši nov pripspevek. Imam še en kao blog, ki ga nisem kliknila že eno leto. To je povsem osebna, s peresom na kitajski papir izpisana  knjižica, ki jo  odprem običajno v aprilu. Zakaj potrebujem(o) puščati sledi tako in drugače – z našimi fotkami, dnevniki, blogi,skicami, filmčki…Nekaj odgovorov je v spominih, nekaj v strahu pred izbrisom – a večino jih je v samoti.

Na Volkswagnerju pred par urami ni bilo osame. Jazzy Wagner je bil poln – sploh ne patosa, temveč nepričakovane mehkobe. Dobre spojitve simfonikov in zatajenih Laibachov, mehki rezi med eno in drugo institucijo in polna skladnost dveh polov. Seveda smo čakali Wagnerjevsko viharnost, ki naj bi Laibachi samo še potrdili. A zadovoljivo: nič od tega.

Pa me potem vpraša neka (menda) novinarka ali mislim, da je bil Matjaž Gantar od KD Group, ki je plačal in dal idejo za koncert, podoben Hitlerju, ko je nagovoril občinstvo pred nastopom. Halo, kaj pa se sedaj gre s takimi vprašanji?, me je vrglo. Od kje se ji je sedaj utrgalo tako razmišljanje, ki je bilo v podtonu povsem jasno napirjeno proti koaliciji – Wagner-Hitler-oblast-kapital. A se mogoče dekle izogne vsaki vožnji z vsakim  Volkswagnom, ker je Hitler vrgel na trg hrošča, vsakemu pogledu na filme Leni Riefenstahl, ker naj bi jih vzpodbujal Hitler in vsaki arhitekturi, ker jo je tudi on študiral? Nemški hrošči so vzdržali zato, ker so bili germansko robustni in tudi obubožanim dostopni, filmi Leni Riefenstahl so ostali abacedarjum dokumentarnega žanra in spev telesu…

Odnos ideologij in umetnosti je fascinantna tema, takorekoč interpretacijska tema poželenja.

A če se to poželenje zvulgalizira, je škoda na dlani.

Ko sem že pri vulgarizmu sem dolžna pristaviti delček zapisnika Programskega sveta naše javne televizije:

“Programski svet RTV Slovenija sprejme na znanje opozorilo Komisije za razvedrilne in športne programe RTV Slovenija, ki je na podlagi ogleda oddaj Hri-bar (z dne 24.1., 7.2. ter 14.2.2009) ugotovila,  da v oddajah prihaja do kršitve 8. alineje programskih standardov, ki se glasi: »v oddajah in programih dosledno uveljavlja ločnico med duhovitostjo in vulgarnostjo oz. zasmehovanjem ter preprečuje žalitve, smešenje in druge oblike poseganja v integriteto ljudi«. Komisija hkrati opozarja na zadnji odstavek programskih standardov: »da so vodilni delavci RTV in uredniki dolžni ob neupoštevanju programskih standardov, kar predstavlja težko kršitev delovnih obveznosti, ukrepati v skladu z zakonodajo, ki ureja delovne odnose.« Upoštevaje navedeno programski svet opozarja programsko vodstvo, da je v takih primerih dolžno ukrepati.

Opomin, disciplinska, cenzurka…kaj je sedaj to? Če je za komisijo, ki pregleduje program RTV (!) Hri-bar tako moteč in vulgaren, zakaj ga ne preprosto vržejo iz mreže, ne le na rep sobotnega programa – tik pred ponovitvami starih programov? Se bojijo Hribarja? A hkrati ne dovolj, da ga ne bi cukali za ušesa v upanju, da bodo ta ušesa bolj poslušna?

Končam, da vidim, kaj pravi Hribar danes. Prej pa še to: če boste v bodoče v Demokraciji še klikali na Copy  komentarjev  tega bloga, potem priporočam, da niste ozkosrčni in si vzamete več teksta – ne le tistega, ki je iztrgan iz konteksta. Še raje pa vidim, če za seboj pustite kaj sledu na teh straneh – bo bolj demokratično!