Seveda sem sporočilo, ki mi ga je frcnil Feri, da je moral Vojnović na policijski zagovor, razumela kot prvoaprilski štos. Lainšček se sicer ne pogosto heca, a vseeno sem ga vzela z rezervo. Celo potem, ko sem kliknila na zeleno stran Dnevnika, sem dvomila, da gre zares. Dvomi so bili resda nekoliko šibki, saj je knjiga Čefurji raus menda že pred tretjim ponatisom, kar pomeni, da kakšne posebne reklame – tudi pred osmim februarjem – ne potrebuje. No ja, po preverbi je bilo jasno, da je bila moja narava pozitivnega razmišljanja izdana. Ostal je zgolj besen zaključek: “Represija raus!”
“Ne me hecat s takimi prvo aprilskimi!” pravim danes Maji, ko mi pove, da je skoraj pol Programskega sveta RTV Slovenija – od Grande, Mmiča, Požarnika, Štuheca do Hribernika, Kosa, Matoha in drugih – s prvopodpisanim Jožetom Snojem vred – poslala Odprto pismo najvišjim državnim inštitucijam ter vsej slovenski javnosti s sporočilom, da je zaradi nesprejemljive komercializacije na RTVS potrebno ukiniti oglaševanje. Iz Majinega pridušenega pogleda je bilo jasno, da se ne heca – da pa je stvar še bolj dramatična je bilo razvidno potem, ko mi je pismo prišlo pred oči.
Halo?! Gospodje iz plonk listka! Ali si izrekate nezaupnico? Si perete roke?
Kje ste bili do sedaj, ko vam je o izgubljenih vrednotah, o katerih danes pišete, pred leti pridigalo več kot ducat novinark in novinarjev, ki so zapustili hišo? Kje ste bili pred kratkim, ko ste imeli pred seboj več kot trideset podpisov ustvarjalcev programa Ars in njihovo prošnjo, da je nekaj vendarle potrebno storiti? Zakaj je bil takrat vaš pogled prazen, ušesa gluha in roka mirna?
In ker nikoli ne velja brati iz gladke dlani temveč predvsem iz drugega plana, pričnem razmišljati kaj je vrle gospode – ki jih je v Državnem zboru imenovala teža moči – navedlo k pozivanju, da naj “RTV Slovenija ostene – beri: postene – tisti medij, na katerega objektivno presojo dogajanj in pojavov v naši nacionalni skupnosti ne bodo – beri: ne bi mogli – vplivati razni kapitalsko-politični pritiski” (iz pisma).
Zakaj jih sedaj nenadoma skrbi, da “RTV Slovenija izgublja bitko s komercialnimi hišami, ker z vrednotami, h katerim jo zavezuje njen nacionalni značaj, ne more dobičkonosno konkurirati njihovim tržno naravnanim projektom” (iz pisma), ko pa so vendarle temu početju posredno botrovali sami, saj svoji hiši niso osporavali niti tedaj, ko je imela na menuju Piramido, Na zdravje, Strasti in podobne zadeve.
Dvomim v razsvetljenje. Ne dvomim pa v sporočilo, ki ga med vrsticami programski svetniki podajajo naslovnikom. Eno sporočilo je naslovljeno na proračun, drugo na vodstvo, tretje na njih samih. Nezaupnica vodstvu pomeni poziv k njihovemu predčasnemu odhodu. In verjamem, da bi vodstvu to ustrezalo, saj ga v prihodnje čaka le pogled v pogorišče, v katerega so se pustili speljati z grimsovimi pravljicam, janšovo brezsramno prepovedjo povišanja prispevka pred volitvami in z Virantovo nonšalanco, da lahko zrihta denar za plače pa čeprav je vedel, da se na legalen način to ne da.
A kar v tem pismu skrbi je poziv, ki je naslovljen na proračun – češ, da “je treba v duhu teh pričakovanj RTVS razbremeniti nekulturne, v kateri so reklame samo vrh ledene gore – in sicer tako, da preide njeno financiranje na skrb državnega proračuna neodvisno od te ali one vladajoče politične garniture” (iz pisma). Z drugimi besedami: ukine naj se RTV prispevek in javni zavod naj se priklopi na državni proračun. Tu pa ni več zgolj nezupanica Grimsovemu avtorskemu delu. Tu smo že pri lobiranju v prid komercialnim televizijam – predvsem pa pri načrtu, ko bi RTV vrgli v naročje vlade oziroma politike, ki bi tako postala nedvoumna odgovorna urednica.
Oh ja. Bi bilo za povprašati, kaj so gospodje obkrožili na referendumu.
Pingback: Zares » Arhiv » Januarski prvi april
Pozdravljena Majda. Hotel sem vam zastaviti nekaj vprašanj oziroma vas opozoriti na nekatere stvari v današnji spletni klepetalnici v MMC RTV-ja, pa sem žal zamudil, tako da bom kar izkoristil vaš blog za to.
Kolikor vem, bo urejanje zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev prevzel SAZU. Ali boste prispevali sredstva za ta projekt?. Poleg tega uredniki razmišljajo, da bi odslej izdajali samo literarna dela slovenski pisateljev, medtem ka naj bi neliterarna dela (pisma, publicistika itd.) izhajali samo še v elektronski obliki. Ali jih lahko prepričate, naj izdajajo opuse slovenskih pisateljev v celoti, se pravi tudi neliterarna dela?
Kar zadeva tržnice, prosim preprečite izgradnjo garaže in poskušajte prepričati Jankovića oziroma ga prisilite, naj zgradi Plečnikov mesarski most ( http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/mesar/ ), ker gre za arhitekturno mojstrovino non plus ultra.
Pozdrav!
“Prevzema” SAZU Zbranih del ne poznam – s SAZU se bomo pogovarjali o nastajanju novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki naj bi bil – po cca 10 letih – potreben redesigna in še več. Tudi namere lektronskih publikaciji ne poznam oziroma vanjo ne verjamem. Kot vam je najbrž znano, bo bodočnost knjige v rokah Javne agencije za knjigo, ki že deluje (v Tobačni) in ji poveljuje Slavko Pregelj.
Glede mesarskega mostu se absolutno strinjam.
Hvala, da ste mi odgovorili. Kar zadeva, prevzema Zbranih del s strani ZRC SAZU-ja, o tem v medijih niso dosti poročali. Nekaj si lahko preberete tu: http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1334915 ali tu: http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042225451
mislim, da je Ok
globoko sem razočaran nad tvojo odločitvijo glede ljubljanske tržnice. a jo lahko, prosim, v stavku ali dveh pojasniš?
Tržnica oziroma Plečnikova dediščina ostaja zaščiten kulturni spomenik kar pomeni, da je vsako poseganje vanj nedovoljeno – kar velja tudi za arheologijo, ki je pod nadzorstvenimi ukrepi. Odlok o derazglasitvi, ki smo ga na Mk izdali in ga je pripravil direktorat za dediščino pomeni “odvezo” zaščite širšega območja, ki nima spomeniškovarstvenega značaja. Izdan je bil tik pred volitvami z jasnim namenom in z nestrinjanjem večine stroke.
Sicer MK pripravlja celosten odlok o zaščiti vse plečnikove dediščine kot državnega spomenika na širšem območju Ljubljane, ki v preteklosti ni “hotel zagledati belega dne”. Ob predaji poslov nismo zvedeli zakaj.
hvala za odgovor. ne bom slepomišil – sem iz stroke in žal vem, kakšno je razmerje med tistimi, ki so za gradnjo garaže pod tržnico, in tistimi, ki nad tako velikim posegom v središču mesta niti najmanj niso navdušeni. zato me skrbi veliko stvari:
– ni izdelane niti ene študije, ki bi utemeljevala potrebo po takšnem povečanju individualnega prometa v središču mesta;
– ni izdelane študije o vplivu tako obsežnih podzemnih gradbenih del na najbližje spomenike (državnega) pomena: plečnikove arkade, semenišče s knjižnico in na koncu koncev tudi stolnico (v obnovo zadnje se je v zadnjih letih zlilo ogromno javnih sredstev, gradnja garaže pa lahko povzroči zelo neprijetne tresljaje, ki lahko resno poškodujejo freske in samo stavbo);
-pod prodajnimi površinami sedanje tržnice so ostanki frančiškanskega samostana s srednjeveško cerkvijo, kjer so vse do konca 18. stoletja pokopavali cvet kranjskega plemstva, morda so pa v nižjih plasteh tudi ostanki emone in še starejših naselbin. gradnja garaže pomeni dokončno uničenje in trajno izgubo omenjene arheološke dediščine, ki bi jo po drugi strani bilo mogoče prezentirati in celo ustrezno tržiti;
– verjetno oba veva, kako se v tej naši ljudi deželi v praksi izvaja zaščita kulturne dediščine…
– skrbi me, da tozadevno poslušaš ljudi, ki kljub letom niso nabrali modrosti, in verjetno bi bil že skrajni čas, da prisluhneš tudi mlajšim, ki bodo s posledicami preveč ihtavih odločitev morali živeti še dolgo in mdr. nakupovati krakovsko solato med jaški in zračniki podzemne garaže. verjetno si ne želiš, da si bomo tvoje ministrovanje – od katerega tudi jaz pričakujem predvsem veliko pozitivnega – zapomnili po polomiji z ljubljansko tržnico.
upam, da nisem preveč oster, in da kmalu spet ugledam odgovor!
se strinjaš, da se postavi Mesarski most?
na tvoje vprašanje (čeprav to ni bil pričakovan odgovor – ali pa tudi pač?) bom odgovoril s vprašanjem – mar ne tonemo v recesijo? vprašanje most ali ne in ali naj bo kvazi plečnik ali nekaj sodobnega je trenutno povsem odveč.