Dobili smo odgovor na vprašanje kako povečati pluralnost slovenskih medijev.
Gre po sledečem receptu:
1.izbor recepta: avtonomija novinarjev je v največji meri odvisna od njihovega zaposlitvenega statusa.
Ali so novinarji zaposleni preko študentskih napotnic, za določen čas ali s statusom svobodnjakov zares svobodni? Niso. Zato jim je – vsaj nekaterim – svobodo treba dati.
2. priprava : rešitev je v državi, ki ima moč in denar. Prav zato lahko vpliva na strukturo novinarjev v posameznih medijskih hišah. Kajti le te so vedno v realni nevarnosti, da podležejo enoviti strukturi novinarjev, ki imajo podobno vrednostno orientacijo.
To nevarnost lahko reši država.
3.sestavine: namesto posrednih subvencij, torej namesto, da medije programsko sofinancira, kar počne sedaj s t.i. proračunskim skladom, naj uvede direktne pomoči. Kako?
4. zmes: Tako, da zakupi določen prostor v časopisu ali televizijski in radijski oddaji. Tam naj objavljajo državni novinarji.
5. peka: Te novinarje, izbrane med najboljšimi, neposredno plačuje država, saj ima možnost, da jih dobro nagradi, vzpodbuja k raziskovalnemu novinarstvu in izobraževanju.
6.začimbe: Država bo izbrala take, ki so po vrednostnem prepričanju drugačni od medija, kamor jih bo poslala. Na ta način bi medije uravnotežila in obogatila.
7. prebava: Programskih subvencij ne bi bilo več potrebno deliti, povečal pa bi se tudi pluralizem posameznega medija. Dobri novinarji se menda ne rodijo sami od sebe, izdajatelji nočejo vlagati v njih, država pa lahko to počne, ker ima denar, voljo in dobre namene.
Recept o dobrih namenih države boste našli v raziskavi Medijska svoboda na Slovenskem 2008, vodja raziskave Borut Rončević (Mirna Manur, Mišela Mavrič,Urša Šinkovec, Tamara Besednjak). Raziskavo je za Ministrstvo za kulturo opravila Fakulteta za uporabne družbene študije – FUDŠ Nova gorica, ki je podobno analizo naredila že za leto 2007, le da je podobno skupino takrat vodil dr. Matevž Tomšič ob sodelovanju dr. Matej Makoroviča.
Pa ni štos, ta recept s poprom. Da ne bo pomote.
Spoštovana ga. Majda Širca! Upam, da boste postali ministrica za kulturo in da boste dejansko čimprej dosegli spremembo medijske zakonodaje – pa ne le tiste, ki se nanaša na RTV. Šele to bi zagotovilo (vsaj) zakonodajno avtonomijo medijev in novinarjev (če si tega že ne znamo zagotoviti sami). Upam, da ob tem razmišljate tudi, kako medije “osvoboditi” tudi od kapitalskih, ne le od političnih vplivov – in kako dejansko zagotoviti novinarsko avtonomijo. Za (ponovno) profesinalizacijo in dvig ravni novinarskega poklica pa bomo že morali poskrbeti sami – čeprav se zdijo trenutno vsi bolj ali manj apatični, vdani v usodo, prestrašeni ali pa (marsikdo uspešno) obremenjeni s skrbjo za lastno r… Srečno!
PS: In če držijo namigi o “svojih” predlaganih ljudeh, recimo, na mesto nove direktorice STA, potem bom kmalu izgubila upanje tudi v iskrene namene nove vlade. Sploh pa – kmalu bomo videli, koliko bo v prihodnjih mesecih objavljenih realnih razpisov za novinarska, uredniška in druga mesta v medijih tam, kjer bodo dosedanji politični “nastavljenci” odstopali iz “zdravstvenih razlogov”.
Jaz sem za naše.
kinky, nisem te pogruntala kdaj si na spletih ¨”za naše” in kdaj si bolj zgovoren
Dobro vprašanje. Še sam ne vem, pravzaprav. Mislim, da sem za naše, kadar sem res, potem, kadar je način govora, ki nakazuje delitev na naše in vaše, in kadar sem proti. Ampak ne vsakič.
Bolj zgovoren pa sem, ko se mi zdi, da ‘jaz sem za naše’ ni popolnoma natančno ali zadostno.
Resda sem malo pozno zasledil to temo, bom pa kljub temu napisal moj pogled na novinarstvo. V prvi vrsti bi bilo potrebno na področju novinarstva urediti licenciranje. Stanje, kakršno danes vlada v medijih, bi lahko označil kot porazno. Novinar je danes lahko že vsak, mislim samooklicani novinar. Ob tem se sprašujem, zakaj sploh imamo na FDV študijski program novinarstva, pa medijske komunikacije na FERI-ju. Koliko je v medijih delavcev, ki se imajo za novinarje, pa sploh nimajo primerne izobrazbe. Sam sem po izobrazbi novinar in sem se odločil, da bom poskusil it v bolnišnico in opravljati delo zdravnika. To je eden od dejavnikov za anarhijo v medijih, ker se cena novinarskega dela znižuje, če se ti že odpre priložnost za delo v medijih (če dvomite v to, mi prosim sporočite, kdaj je bilo npr. na zavodu za zaposlovanje razpisano kakšno prosto delovno mesto novinarja, ali pa kolikokrat je razpisano v roku enega leta). Ker novinarji pograbimo vsako (redko) priložnost za delo, smo pripravljeni delat pod pogoji, ki nam jih postavijo uredniki, delodajalci. Slednji so pod pritiski oglaševalcev, ker je nenazadnje medij podjetje, ki se mu gre, da bi pozitivno posloval. In je začaran krog sklenjen. Kako dolgo se bomo vrteli v tem krogu?