Priznam, da sem bila nekoliko ošabna danes, ko sem Žigi Turku pripisala bloge brez presežka. Srečala sva se na najinem skupnem volilnem terenu v Kosezah. Ko sva za hip poklepetala, se mi je zdelo vmesno, da omenim suhoparnost njegove spletne strani, ki da »nima tiste dodane vrednosti, ki jo prinese dražja in umetelno izdelana straniščna ščetka«.
V bistvu to ne čisto drži, še posebej danes, ko je vrgel gor Ena prekleta misel za drugo in sprožal refleksije ob prebiranju knjige A New Earth.
Če dobro pomislim, mi je tista o umanjkanju dodane vrednosti prišla kot asociacija na njega samega, saj deluje tako perfektno, skoraj brezhibno, da s tem briše ali mogoče celo zatira spontanost, zmotljivost, odprtost in človečnost.
Tako bi rekla: ena temeljna razlika mi je padla pred oči – sicer ne prvič, ko sva se danes srečala. Jaz se počutim kot tiste bosanske preproge, ki imajo v vzorcu vedno eno, zavestno narejeno, namerno ukrojeno »napako«. Bodisi nimajo simetrično izvezenega vzorca, bodisi »zgrešijo« v barvi. Menda zato, ker je le bog popoln. Jaz sicer pravim, da zato, ker šele napaka, luknja, pega, madež….naredijo stvari vidne, saj bolj jasno opozorijo na razlike in pomene.
In danes je bila tam v Kosezah ena razlika, ki mi je dala legitimiteto, da vlečem ven straniščno školjko.
Ob sebi sem imela same tople, mlade, stare in super ljudi. In moj kruh, ki sem ga mesila ob lekadolih in vročini.Pri Žigi pa sem zaznavala eno senco, ki jo dopušča, pa čeprav mu ne bi bilo treba. Ob sebi ima ljudi, v katere sem prepričana, da ne verjame iz srca, temveč po dolžnosti in, da za njih ne bi mesil kruha, a jih kljub temu zvesto brani – vsaj tako razumem njegove obrambne komentarje na račun sposobnosti Grimsa, Zorna in podobnih.
Ampak: četudi se mi zdijo njegovi razvojni projekti o megaparkih, zabaviščih in jadranskih otokih en velik blef, je bilo pri moji današnji oceni njegove spletne strani vendarle na delu tudi nekaj zavisti.
Mi z »bosanskimi napakami« nismo tako disciplinirani, aktivni, urejeni in pridni, zato se tudi moja spletna stran polni manj redno, ni tako opremljena, zlinkana in obiskana. Torej, nekaj foušije pa moram vendarle priznati.
Hudo to.
Majda, hvala za pohvale. Po službeni dolžnosti ste vtkali v tepih nekaj kritik. Ampak ta naredi pohvale samo še bolj … kako ste že napisali … no kot v tepihu.
Priznam, jaz ne bi mesil kruha pod lekadoli – tako zelo si pa v Šiški ne želim zmagati. Tudi intervju za Lady sem dal s kar nekaj odpora. Torej moja kariera v politiki ne bo dolga in bleščeča. Who cares! Toliko o odprtosti.
Ne spomnim se, da bi na blogu kdaj pisal o Zornu, ampak če že malček provocirate – Aleksandra Zorna cenim in spoštujem in se veselim, kadar utegneva skupaj na kozarček refoška.
Žiga,
tudi sama sem cenila Zorna in ne bi držalo, da je ta cena sedaj pod vprašajem “zaradi službeni dolžnosti”, temveč zaradi njegove služnosti.
Hm, Lady: sploh ni problem, da ste dali intervju, pa četudi gre za korak, ki vam ni blizu, se ve, pa da v teh časih ne škodi. …Problem je drugje: da v vse te časopise in revije, ima trenutno vstop predvsem vaša opcija. Ve se zakaj in v čigavi lasti so Delo Revije.
Bova danes jedla kruh? Tokrat je brez lekadolov…bodo pa očitno po tem vremenu že spet v rabi
lp
Majda,
želim si medijev, ki bi poročali o vseh relevantnih zadevah in ki bi poročali tako, da se iz poročil ne bi dalo razbrati, s kom novinar ali urednik simpatizira. Razen seveda v komentarjih. Slabši ko je novinar, slabše to skriva.
Prava reč, če je dostop do trač revij uravnotežen. Več kot to ni. Osebno bi si želel dostopa do resnih medijev.
Kruh? Dolga leta sem v Koseze vodil hčerko k frizerju in od takrat ostaja učinkovita lokacija za hiter nakup. Žal nisva dobila dobrega zelja, pa sva šla še na tržnico v mesto. In kamorkoli človek gre trči na stojnico Zares in na njej Majda Širca! SDS pa v Šiški menda niti do dvorane ni mogel.
PS. Da ne boste narobe razumeli – vedno mi je v veselje, ko Vas srečam. Pravzaprav vam zavidam vašo prizadevnost v tej kampanji.
Hm, vaše razmišljanje o medijih izhaja iz domene, da mora novinar vedno z nekom simpatizirati. Kar je vilka zmota.
Ampak, da vam postaja vzor Grims z logiko uravnoteženega poročanja! In to s trač revijami – no ja, z brezplačniki, ste mislili, a ne? Hudo.
Ne izhaja iz podmene, izhaja iz opazovanja. Kar se mene tiče ne ‘mora’ simpatizirati. Če pa simpatizira, pa naj to iz poročil ne bo razvidno.
Aha … in nisem pisal o uravnoteženem poročanju, ampak o uravnoteženem dostopu. In uravnoteženo poročanje si ni izmislil Grims, ampak menda Fox news. In ne, nisem mislil brezplačnikov, ampak trač revije. S kom ali čem vi pravzaprav polemizirate?
Žiga,
brezplačnika, ki sta bila dostopna pred volitvami (bosta še tudi po volitvah?) sta kvečjemu poskrbela za sunek iz ravnotežja, ne pa za uravnoteženi dostop, kaj šele pristop. Namreč tistega ravnotežja, ki ga predstavljajo minimalni novinarski standardi.
Vem, da se strinjate z menoj.
V zgornjih replikah pa sem vam hotela podčrtati, da ni nujno, da trač časopisi niso apolitični.