Mora zvrniti kar nekaj rund, da se kakšen gostilniški tič lahko kosa s predsednikom stranke upokojencev Karlom Erjavcem. Šef slovenske obrambe, ki je nonšalantno in brez večjih posledic naše davke pretapljal v preplačane kanone, koroškim delavcem naredil prostor na cesti, vse do volitev prisegal, da so slovenski vojaki v Iraku ponos naroda in na koncu še zdilal gromozansko rusko ladjo, ki v slovenskem morju ne more niti zapluti, kaj šele zavirati ne da bi se zaletela v strunjanske skale – skratka, obrambni minister Karl Erjavec je na novinarski konferenci s svojo šank retoriko najbolj državotvorni vladni resor legitimiziral za otroško igrišče.

To, da ležerno žonglira z vojaškimi milijoni kot, da bi šlo za frače, ni nobeno odkritje zadnjih dni. Perverzno in najbolj odročne beznice nevredno pa je, da tak otrok, ki se napihnjeno igra vojake, istočasno in ravno tako puranje igra pokojninsko vestalko.
Medtem, ko z oklepniki za desetletja upili narod, zvije roke elitnemu proizvajalcu bele tehnike kot v najtrših časih planskega gospodarstva, krči zemljo za vojaško letališče in nabavlja oklepnico Potemkin, se v isti sapi joče kaj bo z našimi upokojenci čez dvajset let. Da ga sicer ne skrbi, kaj je z njimi danes, ker jim je do septembra zrihtal kakšnih 80 do 150 evrov dodatka na draginjo – in pravzaprav bi tak dodatek lahko delil še naprej – doda za vsak slučaj.

Sporočilo? Itak, država je ena taka igračka, kjer en dan nekaj daš, če je že treba, vmes nekaj vržeš stran, če je odveč, kakšno stvar strogo zaupno kupiš pri kakšnem dilerju, radovedne zbrišeš iz igrišča, tistim v pokoju pa na štiri leta pogreješ eno župco.
Take fantke, ki se gredo na ta način države bi eno primazala ne glede na zaklinjanje varuhinje. Preveč mi mažejo koncepte zaradi katerih še vedno mislim, da so stvari na tem svetu lahko dostojne.

In medtem ko danes odpošljem že tretji odgovor na vprašanje novinark zakaj menim, da se ženske preveč plaho lotevajo politike, mi pade v kader ta državotvorni fantek z naštevanjem imen, ki bodo kandidirali na listi njegove stranke upokojencev.
Da bo na listi kandidatov mlado dekle, »prava lepotica, ki bo prinesla številne glasove Desusu….kajti na privlačne predsednike strank se lepijo privlačne punce«.
Jasno, da me zanima, ali se bodo ostali kandidati in kandidatke distancirali in umaknili iz liste samooklicanega lepega predsednika. Če imajo še kaj zgodovinskega spomina namreč ne morejo pomniti česa tako seksističnega niti iz svoje mladosti, ki so še poslušali Vido Tomšič ali brali Almo Karlin.

Če se politika seli za šank in začne govoriti o kurah, ki petelinom prinašajo zlata jajca in o upokojencih, ki jim vržeš en senilni bombonček, da so tiho…je zadnje kar pričakujem to, da smetnjake, ki naj bi bili polni presitega kruha napolnimo z lepotci, ki so presiti politike.